Ostareli romunski kralj se umika
Med drugo svetovno vojno je obedoval s Hitlerjem in Mussolinijem, a sta ga z državnimi odlikovanji po vojni počastila tako Truman kot Stalin. Svojo bodočo ženo je srečal na poroki sestrične v tretjem kolenu, tedaj mlade bodoče britanske kraljice Elizabete, zatem pa kot pridelovalec zelenjave in rejec kokoši preživljal dneve na angleški kmetiji. Dočakal je osamosvojitev ljubljene domovine izpod sovjetske dominacije, zaradi katere je bil izgnan, a ga je postkomunistična vladavina gledala postrani zaradi njegove priljubljenosti med ljudmi. Zdaj 94-letni romunski kralj Mihael je kot najstarejši preživeli voditelj države med drugo svetovno vojno večino življenja preživel daleč od kraljevih dvorcev po Romuniji v hiši nad Ženevskim jezerom v Švici. Pred dnevi pa se je zaradi bolezni dokončno poslovil od kraljevega položaja in objavil, da ga prenaša na svojo najstarejšo hči, leta 1949 rojeno princeso Margareto. V ta namen je sicer že leta 2007 s posebnim kraljevim dekretom spremenil (neveljavno) zadnjo demokratično ustavo romunske kraljevine iz leta 1923, ki ni dovoljevala ženskega nasledstva na njenem čelu. Romunija tega dekreta seveda ne priznava in tako tudi Margareta ostaja brez kraljestva, čeprav so Mihaelu po letu 1997, ko so mu osem let po padcu Ceausescuja končno vrnili romunsko državljanstvo, vrnili tudi številne kraljeve posesti in titulo nekdanjega šefa države. Svojčas je imel tudi možnost, da bi to še v drugo postal. Leta 1992, ko ga je v Bukarešti pozdravila navdušena milijonska množica, ga je tedanja opozicija snubila, naj kandidira na predsedniških volitvah. Za razliko od bratranca in bivšega bolgarskega kralja Simeona, ki je leta 2001 postal predsednik vlade, se za izstop iz kraljevih čevljev v demokratično vladavino ni odločil. Ali bo to morda storila Margareta, še ni znano.