Inženirji, arhitekti in krajinski arhitekti, prostorski načrtovalci in geografi v okviru skupine Odgovorno do Prostora! (OdP!) so se poenotili v prizadevanjih za urejen prostor ter kakovostno, varno in trajnostno gradnjo. Dokaz za to je nedavno predstavljena publikacija Kultura prostora in graditve zdaj! V njej so analizirali probleme v prostoru in pri graditvi objektov ter postavili cilje in ukrepe za izboljšanje razmer.
Zbuditi odgovornost politike
Skupina Odgovorno do prostora! od leta 2010 združuje angažirane posameznike in 12 strokovnih organizacij. Po besedah koordinatorja skupine OdP! mag. Tomaža Černeta je publikacija Kultura prostora in graditve zdaj! ponovni poskus stroke, da zbudi odgovornost politike za razmere v prostoru, da prekine prakso kratkoročnih in ozkogledih rešitev in obotavljanja pri načrtovanju sprememb: »Čas, način in vsebina delovanja skupine OdP! dajejo publikaciji kredibilnost in moč, ki bi morala zdramiti širšo javnost in zbuditi zanimanje politike. S publikacijo javnosti sporočamo, da je oblikovana intelektualna platforma, ki se zaveda usodnosti razmer, razume njihov negativni vpliv na okolje, prostor in narodno gospodarstvo. Predvsem pa pozna rešitve.«
Za regionalno raven načrtovanja
Podoba slovenskega prostora, njegova arhitektura in krajina so se v zadnjih letih močno spremenile, vse spremembe pa niso primerne. »Gradnja je preveč razpršena, nova naselja slabo urbanistično urejena, pogrešamo oblikovane javne odprte površine, preveč je kričečih fasad, skrb vzbujajoče so nelegalne in neskladne gradnje. Podobo krajine do neprepoznavnosti spreminjajo tudi veliki infrastrukturni objekti in opuščanje kmetijske rabe zemljišč,« našteva arhitekt dr. Andrej Goljar in poudarja, da je namen publikacije spremeniti družbeno zavest o prostoru, v katerem živimo, z osveščanjem o pomenu prostora pa zagotoviti večjo kakovost bivanja na vseh ravneh.
Krajinski arhitekt in prostorski načrtovalec dr. Aleš Mlakar pravi, da namen gradiva ni ustaviti se pri politiki: »Naslavljamo širšo javnost in jo opozarjamo, da potrebujemo posodobljeno politiko urejanja prostora, ki naj jo udejanja medresorska koordinacijska služba za prostor in graditev objektov pri vladi RS. V prvi vrsti je nujen akcijski načrt, da se bo ta politika sploh lahko začela izvajati.« Prostorskemu načrtovanju je treba dodeliti nadsektorski značaj in uveljaviti regionalno raven načrtovanja, predvsem pa si prizadevati za vzdržen prostorski razvoj, oblikovanje jasnih ciljev in konceptov. Dodaja, da v medijih odmevajo konflikti, o dobrih rešitvah pa se ne govori. OdP! je oblikoval skupne pripombe na zakon o urejanju prostora, v katerem predlagajo učvrstitev sistema prostorskih aktov: s povečano vlogo urbanističnega načrta in uvedbo krajinskega načrta ter uveljavitev ukrepov aktivne zemljiške politike.
Brez učinkovite zemljiške politike
Kakor poudarja geodet , so v publikaciji Kultura prostora in graditve zdaj! predlagane sistemske rešitve in postavljeni merljivi cilji na področju urejanja prostora: »Izpostavili smo potrebo po ponovni oživitvi aktivne zemljiške politike in predlagali spremembe v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj in graditve objektov. Posebno pozornost smo namenili tudi kakovostnim evidencam o nepremičninah in prostoru ter ugotovili, da sta nujni ponovna uveljavitev gradbene parcele kot osnovne celice pozidanega prostora in vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč.« Brez ustreznih podatkov o stavbnih zemljiščih ni učinkovite zemljiške politike, zato resornemu ministrstvu predlagajo vzpostavitev in vodenje nove centralne evidence stavbnih zemljišč, v katero bodo lahko lokalne skupnosti prispevale podatke o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih.
