Vlada se je na včerajšnji seji seznanila z drugim osnutkom nacionalnega reformnega programa za obdobje 2016–2017, ki ga bodo zdaj obravnavali pristojni organi v DZ. Med najpomembnejšimi obljubami Bruslju so zdravstvena reforma, dolgotrajna oskrba, reforma visokega šolstva ter začetek priprave pokojninske reforme.
Tiskovne konference po seji vlade ni bilo, je pa minister za kmetijstvo Dejan Židan dejal, da se ministri o vsebini nacionalnega reformnega programa še niso v celoti uskladili in da bodo razpravo o tem nadaljevali prihodnji teden. Vlada mora končno verzijo nacionalnega reformnega programa skupaj z dopolnjenim programom stabilnosti evropski komisiji sicer posredovati do 15. aprila.
Zagon naložb in strukturnih reform
Kot piše v dokumentu, so prednostne naloge nacionalnega reformnega programa ponoven zagon naložb, nadaljevanje strukturnih reform in odgovorna fiskalna politika. Zagon naložb namerava vlada spodbuditi z nadaljevanjem stabilizacije bančnega sistema, prestrukturiranjem podjetij, spodbujanjem projektov raziskav in razvoja, zagotavljanjem raznolikih finančnih virov za mala in srednja podjetja, energetsko obnovo in učinkovito rabo virov ter investicijami v prometno infrastrukturo, predvsem v železnice. Na predlog vladnih resorjev je bilo v drugi osnutek nacionalnega reformnega programa dodano, da je treba za izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja na omrežju glavnih in regionalnih cest v letih 2016 in 2017 zagotoviti dodatna finančna sredstva, in sicer v letu 2016 najmanj 10 milijonov evrov in v letu 2017 od 20 do 40 milijonov evrov.
Med strukturnimi reformami obljubljamo še v letošnjem letu spremembe zakona o visokem šolstvu, zdravstveno reformo in pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, z letošnjim letom naj bi se začela tudi priprava podlag za reformo pokojninskega sistema po letu 2019. Za letos je predvidena še davčna reforma s prestrukturiranjem davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženjem, medtem ko bo ponovna uveljavitev davka na nepremičnine potekala postopoma, a tako, da bo nov sistem uveljavljen najkasneje z letom 2020. V načrtu so med drugim še reforma pravosodja, nadaljnje zmanjševanje administrativnih ovir in poslovnih bremen ter okrepljena aktivna politika zaposlovanja, ki bo odslej osredotočena predvsem na dolgotrajno brezposelne, starejše in nizko izobražene ter mlade.
Papir prenese vse
Pri fiskalni politiki bo ključno izvajanje zakona o fiskalnem pravilu, kakovostno vodenje v javni upravi, še zlasti pa seveda reševanje problematike plač v javnem sektorju. Kako bo s slednjim, v nacionalnem reformnem programu na zahtevo sindikatov še ni določeno. Vlada, kot je znano, predlaga formulo, po kateri bi letna rast mase plač zaostajala za gospodarsko rastjo za 1,7 odstotne točke, sindikati pa zahtevajo sprostitev še vseh preostalih varčevalnih ukrepov, torej izplačil za delovno uspešnost, regresa in premij dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Čeprav je nacionalni reformni program vsakoletni ključni dokument o smernicah za reforme in javnofinančnih ukrepov, na katerem temeljijo pričakovanja Bruslja, pa se v Sloveniji temu po mnenju poznavalcev ne posveča kakšne posebne pozornosti. »Ta dokument je namenjen le temu, da bi Bruselj ocenil, ali smo dovolj pridni. Na to, da bi s tem vlada kaj zares spremenila na davčnem področju, v zdravstvu, na trgu dela in pri javni porabi, pa ne računamo,« pravi Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Podobnega mnenja je ekonomist Matej Lahovnik. »Papir prenese vse. Tudi konkretno pa ta dokument ne prinaša nič novega. Nujne strukturne reforme se bolj ali manj odlaga na prihodnjo vlado, na primer pokojninsko reformo. Tudi glede neposrednih tujih investicij ne vidim nobenega ukrepa, s katerim bi jih spodbudili. Na načelni ravni izjava, da si bodo za to prizadevali, še nič ne pomeni,« ocenjuje Lahovnik. Najbolj skrb vzbujajoče se mu zdi, da v vladi ne predvidevajo nobenih resnejših ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. »Mnogi so pričakovali ambiciozno davčno reformo, pa od tega nismo dočakali ničesar, medtem ko na drugi strani sami zamujajo s črpanjem sredstev iz evropskih strukturnih skladov.«
»Bojim se, da je nacionalni reformni program zgolj črka na papirju, ki ne bo realizirana, s čimer bo ta vlada še bolj načela kredibilnost Slovenije pri tujih investitorjih,« meni tudi predsednica NSi Ljudmila Novak. Ob tem opozarja, da je NSi že v prvi polovici tega mandata predstavila strukturne ukrepe za davčno razbremenitev gospodarstva ter konkretno strukturno reformo zdravstva, vendar pa vsemu temu vlada niti v enem delu ni želela prisluhniti.
Da je vse to, kar je zapisano v nacionalnem reformnem programu, četudi zgolj na načelni ravni, še kako pomembno, pa meni sindikalist . »Gre za zagotovila Bruslju, to pa pomeni argument za zaostrovanje določenih politik,« opozarja Štrukelj.
