Na Ponikvi, natančneje v Boletini, ki sodi v eno od petih območij Nature 2000 pri nas, je zacvetela velikonočnica, cvetlica, ki ima droben vijoličast puhast cvet. Je ena zelo ogroženih cvetlic in obenem ena najznačilnejših predstavnic slovenske flore, ki spada v rod kosmatincev, za katere je značilna poraščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami. Od tod izvira tudi drugo ime za velikonočnico – veliki kosmatinec.
Cvetica je redka predstavnica stepske flore pri nas, najbolje pa uspeva na sončnih, kamnitih in suhih traviščih, na apnenčasti podlagi, pa tudi na prodnatih tleh in v svetlih gozdovih. Najpomembnejši rastišči v Sloveniji sta Boletina in Boč. Navadno cveti okoli tri tedne pred velikonočnim časom, ko jo lahko prepoznamo tudi po tipičnem, skoraj v celoti vijolično obarvanem rastišču, ki v tem času postane zanimiva izletniška točka.
Domačini jo varujejo
Eno od znanih rastišč velikonočnice je v Boletini pri Ponikvi, ki je hkrati eno izmed petih območij Nature 2000 pri nas, na katerem zavod za varstvo narave izvaja projekt iz sklopa Life III. Rastišče je le nekaj sto metrov od središča Ponikve v smeri proti Šentvidu pri Grobelnem in obsega 1,8 hektarja površine. To je obenem tudi največje od štirih znanih rastišč velikonočnice pri nas. Zato je nujno, da v času cvetenja domačini zagotovijo zanjo ustrezno varovanje, za kar v Boletini že nekaj let skrbijo člani turističnega olepševalnega društva.
Takoj ko so opazili prve nežne cvetove, so izvedli delovno akcijo, postavili začasno zaščitno ograjo z vrvico in tudi informacijsko hišico ter položili začasne plošče za dostop. Tako ostaja to območje varovano vse do velike noči, ko naj bi velikonočnica predvidoma odcvetela. V Evropski uniji je ogroženih okoli 3600 rastlinskih vrst, 150 od teh je kritično ogroženih ali izumrlih, med njimi tudi številne, ki rastejo v Sloveniji. Med temi je tudi stepska rastlina velikonočnica (Pulsatilla grandis), ki uspeva samo pri nas.
