Še posebno izrazit je bil kratkoročen vpliv Evropske centralne banke na znižanje pribitkov zahtevanih donosnosti med evropskimi podjetniškimi in državnimi obveznicami. To ob najavi ECB, da bo v bližnji prihodnosti pripravila načrt odkupovanja podjetniških obveznic, sicer niti ni presenetljivo. Na krilih novih ukrepov ECB so se znižali tako pribitki na zahtevane donosnosti špekulativnih podjetniških obveznic kot tudi podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno.
Na trgu se medtem že pojavljajo špekulacije, da bi se lahko pribitki znižali na rekordno nizke ravni izpred leta dni, ko so evropska podjetja z investicijsko bonitetno oceno obveznice lahko izdala po obrestni meri, ki je za zgolj odstotek presegala obrestno mero netveganih državnih obveznic.
To bi se odrazilo v nekaj več kot triodstotnem povprečnem donosu teh obveznic, upoštevajoč porast cene in prejete kuponske obresti. Po začetnem znižanju pribitkov so se ti resda ohranili na bolj ali manj nespremenjenih ravneh. Toda pri tem je treba upoštevati še zneskovno nadpovprečno veliko izdaj obveznic na primarnih trgih, kar je vsekakor vplivalo na nekoliko manj povpraševanja na sekundarnem trgu in s tem na manj izrazito znižanje zahtevanih donosnosti. Omeniti velja tudi, da so se po sestanku FED krepko znižale tudi realne zahtevane donosnosti. Nemška desetletna državna obveznica, ki ima kupone vezane na rast cen življenjskih potrebščin, ima denimo zahtevano donosnost negativnih 79 bazičnih točk.
Kljub neizrazitemu gibanju cen surovin so se inflacijska pričakovanja v zadnjih dveh tednih vztrajno zniževala. To je še dodatno pritiskalo predvsem na zahtevane donosnosti obveznic daljših ročnosti, kar je pripomoglo k položnejši krivulji zahtevanih donosnosti v tem obdobju. Zadnji makroekonomski podatki v Evropi in ZDA so v povprečju še vedno nekoliko slabši od pričakovanj, vendar je magnituda presenečenja nižja. Počasi bodo v ospredje zopet stopili četrtletni poslovni rezultati podjetij, v katerih se vlagatelji nadejamo boljše slike od zadnjih nekaj četrtletij, ko so podjetja utrpela upad dobičkov in prodaje. Junija pa nato sledi še odločitev britanskih državljanov o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, kar bo po pričakovanjih imelo nezanemarljiv vpliv na finančne trge.
