Generalni direktor policije Marjan Fank je po napadih v Bruslju povedal, da bi policija za preprečitev terorističnih napadov potrebovala dodatna pooblastila. Aktualne tako ponovno postajajo morebitne spremembe zakona o policijskih pooblastilih, ki so jih pripravljali že lani, zdaj pa so še vedno v medresorskem usklajevanju. Policija si zaradi spremenjenega varnostnega okolja in prilagajanja teroristov na odkrivanje terorističnih osumljencev in morebitnih načrtovanih napadov želi obsežnejša pooblastila na številnih področjih. O morebitnih novih protiterorističnih ukrepih bodo sicer že jutri na izrednem zasedanju razpravljali evropski notranji ministri. »Če bi vse sklepe, ki smo jih sprejeli lani, tudi udejanjili, bi se lahko s situacijo soočili učinkoviteje. Vsi smo vedeli, da se to (nov teroristični napad, op. p.) lahko zgodi,« je včeraj članice EU zaradi neuresničevanja že sprejetih protiterorističnih ukrepov kritiziral Dimitris Avramopolus, evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstva. Obregnil se je ob slabo sodelovanje obveščevalnih služb in preredka posvetovanja držav članic z Europolom. »Evropa se mora prilagoditi realnosti,« je še pristavil.
Policija bi smela uporabiti tudi orožje vojske
Spisek želja slovenske policije je dolg. Okrepiti želi kriminalno-obveščevalne dejavnosti. Dopolniti in spremeniti nameravajo prikrit in namenski nadzor oseb, zakonsko bi radi opredelili uporabo psov pri protiterorističnih pregledih, predvsem pa si želijo uporabiti več tehničnih sredstev. Za preprečevanje terorističnih dejanj in ugrabitev želijo uporabljati fotografiranja, avdio in video snemanje, termovizijske kamere, naprave za gledanje ponoči in radarske sisteme za odkrivanje navzočnosti oziroma premikov skozi stene. V predlog zakona, ki je še v javni obravnavi, želijo vključiti tudi zbiranje podatkov o letalskih potnikih (sistem PNR), ki je bilo sicer po lanskih napadih v Parizu že skorajda v celoti potrjeno na evropski ravni, Slovenija pa bo morala odločitev še vnesti v domačo zakonodajo.
Prav tako želijo zakonsko omogočiti uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov) pri iskanju oseb, policistom pa omogočiti tudi uporabo orožja, ki zanje ni tipsko predpisano. To pomeni, da bi policisti smeli uporabljati tudi orožje slovenske vojske, a le pod pogojem, da bi bilo neposredno ogroženo njihovo življenje ali življenje drugih oseb, uporaba predpisanega tipiziranega orožja policistov pa je bila neuspešna ali pa se glede na okoliščine pričakuje, da bi bila neuspešna. »Slovenska policija pri 'običajnih' javnih zbiranjih ne bi uporabila vojaških tankov, kot to zavajajoče interpretirajo nekateri. V zadnjem letu se je na območju EU zgodilo več napadov, v katerih so protiteroristične policijske enote morale za uspešno izvedbo naloge uporabiti prisilna sredstva in opremo, kakršna v slovenski policiji ni tipizirana. Gre za orožje večje ognjene moči, vozila z večjo balistično zaščito in druga podobna sredstva,« pojasnjujejo na slovenski policiji.
Odločitev bo politična
Zastavlja se vprašanje, ali je po napadih v Parizu in Bruslju varnost v Sloveniji res tako ogrožena, da policija potrebuje vsa ta dodatna pooblastila. Branko Lobnikar, strokovnjak za terorizem in profesor na fakulteti za varnostne vede, meni, da so napadi v Bruslju in Parizu manj drastično spremenili varnostno situacijo v Sloveniji kot drugod v EU. »Ker Slovenija predstavlja politično periferijo odločanja v Evropski uniji, ni prva tarča, ki bi teroristom padla na misel, da bi tukaj izvedli napad.«
Čeprav se torej stopnja varnosti ni resno spremenila, pa to še ne pomeni, da ne bodo sprejeti tudi novi varnostni ukrepi. Lobnikar kot prvega navaja obvezni pregled vseh potnikov na schengenskih mejah tako pri vstopu kot izstopu iz države. Ta odločitev je bila na evropski ravni sprejeta konec lanskega leta, Slovenija pa jo mora s sprejetjem ustrezne uredbe zdaj še udejanjiti. Tudi drugi dodatni varnostni ukrepi, s katerimi bi želele države svojim državljanom tudi na simbolni ravni pokazati, da skrbijo za njihovo varnost, utegnejo zdaj lažje spolzeti čez mize odločevalcev, dodaja Lobnikar. Po napadih v Parizu in Bruslju je namreč politično in družbeno okolje bolj naklonjeno sprejemanju takšnih ukrepov, za katere sicer zagovorniki varstva zasebnosti in človekovih pravic opozarjajo, da morajo biti posegi v temeljne človekove svoboščine sorazmerni s pretečimi grožnjami. »Če Slovenija želi sodelovati z drugimi državami pri izmenjavi podatkov, ne bo imela veliko manevrskega prostora, da teh novih ukrepov ne sprejme.«
Odločitev o potrditvi ali zavrnitvi novih policijskih pooblasti bo po Lobnikarjevi oceni tako predvsem politična. Tako kot je pomembno tehtati med varovanjem življenja ljudi in posegov v zasebnost posameznikov, bo pomembno predvsem, kako se bo izvajal nadzor nad temi novimi pooblastili oziroma orodji, če bodo dejansko potrjeni. »Če imajo vse druge države nekaj podobnega, se bomo morali odločiti, kako bomo ta pooblastila policiji dovolili in kako bomo nad njo okrepili nazor, da ne bo prihajalo do zlorab,« pravi Lobnikar in kot eno od možnih rešitev omenja tudi neodvisno nadzorno institucijo nad policijo, kot ta že obstaja v Veliki Britaniji.
