»Nisem še mrtev,« je pred časom na svojem blogu zapisal George R. R. Martin. Avtor Pesmi ledu in ognja, literarne sage, po kateri nastaja fantazijska serija Igra prestolov, je tako pomiril milijone gledalcev po svetu, ki so se zbali za serijo, vendar pa to še ne pomeni, da ni bil mrtev vsaj en George Martin. Ne sicer pisatelj Martin, zato pa glasbeni producent Martin. Gledalci Igre prestolov so si ob njegovem sporočilu oddahnili, poslušalci Beatlov, kamor je spadal drugi Martin, pa morda malo manj. R. R. Martin je na blogu ob tem zapisal, da je bil prispevek njegovega soimenjaka h glasbi velik in vreden priznanja, »jaz pa sem še vedno tu, še vedno pišem, hodim v kino in berem knjige ter nameravam biti tu še nekaj časa, hvala lepa«.
Po poteh znamenitih prizorov iz Igre prestolov
Skrb oboževalcev serije za Martinovo zdravje, s katerim ni nič narobe, pri 67 letih pa prav tako ni v zadnji fazi svojega življenja, je razumljiva. 25. aprila bo na televizijo HBO namreč prišla šesta sezona trenutno najbolj priljubljene in najbolj piratizirane serije na svetu, knjiga, po kateri bo posneta, pa je še vedno v fazi pisanja. Kot obeta Martinov zapis, bo napisana do konca, s tem pa si bodo poleg gledalcev oddahnili tudi vsi tisti, ki z njo lepo služijo. Na primer Irci, Španci in Hrvati. Severna Irska, Španija in Hrvaška oziroma deli držav, kjer snemajo serijo, na račun Igre prestolov ekonomsko cvetijo, kraj, ki mu gre najbolje med njimi, pa je hrvaški Dubrovnik. Mesto, kjer je HBO začel snemati serijo že leta 2011, je v Igri prestolov domovanje družine Lannister in s tem Kraljevega pristana (King's Landing), kjer se dogaja velik del te uspešnice, obenem pa so tam posneli tudi nekatere najbolj nepozabne prizore. Med njimi na primer hojo osramočene Cersei, ki se je kakih deset minut gola mučila s prebijanjem skozi množico ljudi na dubrovniških ulicah, pa boj princa Oberyna in Gore ter smrt kralja Joffreyja, še prej pa tudi njegovo epsko bitko s Stannisom Baratheonom.
Vsako leto deset odstotkov več turistov
Hrvati si ob vsakem prizoru iz serije, ki se zapiše v televizijsko zgodovino, in teh ni malo, manejo roke, saj to pomeni še eno turistično zanimivost več. Domačini že nekaj časa ponujajo vodene oglede po poteh krvi in spletk, skupina, ki jo popeljejo po lokacijah Igre prestolov, pa vsak dan šteje približno 100 ljudi. Zanimanja za lokacije je veliko, zdaj pa Dubrovničani na temo Igre prestolov načrtujejo še tematski park. Serija prek takšnih podjetnih podvigov prinaša službe, turiste in denar. Za sodelovanje pri seriji se vsako leto prijavi približno deset tisoč kandidatov, od katerih jih tisoč delo tudi dobi, med njimi tudi kot statisti, ki delajo za 30 evrov na dan.
»Igra prestolov je za Dubrovnik naredila to, kar je Gospodar prstanov naredil za Novo Zelandijo,« priznava Andro Vlahušić, župan mesta in hkrati tudi najbolje plačani župan na Hrvaškem, turistov in evrov pa je vsako leto več. Odkar tam snemajo serijo, turizem v za tujce že tako zelo priljubljenem Dubrovniku narašča za deset odstotkov na leto, pol od tega pa Dubrovničani pripisujejo prav uspešnici HBO. Ta mestu prinese približno deset milijonov evrov turističnih prihodkov na leto, obenem pa privablja še druge filmske producente in projekte. Eden takšnih je denimo tudi nova, osma epizoda Vojne zvezd, ki jo zdaj snemajo prav tam. Tja sicer še ni priletela vesoljska ladja, je pa minuli teden na obalo Dubrovnika priplula ogromna ladja Sea Star in na palubi je bilo mogoče opaziti v kostume oblečene igralce iz Vojne zvezd. Kako bodo Hrvati, potem ko bo film prišel v kino, prodali to lokacijo, pa je za zdaj še uganka.
