Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič je dosegel novo sodno zmago. Višje sodišče je namreč razveljavilo lanskoletno odločitev mariborskega okrožnega sodišča v več kot 23 milijonov evrov vredni odškodninski tožbi, ki jo je zoper Kovačiča in članico uprave Manjo Skernišak vložila banka. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje.
Odgovornost za kredite na kreditnem odboru, ne upravi
Nova KBM je, spomnimo, še pod vodstvom Aleša Hauca Kovačiču in Skernišakovi očitala opustitev dolžnega ravnanja pri odobravanju kreditov Stavbarju Gradnje, Gradisu Celje, Pom Investu, Celjski borzni hiši in Centru Naložbe. Kovačič, ki je tako kot Skernišakova očitke vseskozi zavračal, je med drugim opozarjal, da se nekatera posojila poravnavajo in zato oškodovanja ni, sicer pa da v večini kreditnih odborov, ki so odločali o posojilih, sploh ni sedel, nobene od kreditnih pogodb pa da ni podpisal. Zdaj naj bi mu pri tem pritrdilo tudi višje sodišče. To je po naših informacijah namreč za napačno označilo izhodišče okrožnega sodišča, da sodijo posli kreditiranja med posle, ki jih vodi uprava. Navedeno tako pomeni, da uprava ni neposredno in na splošno odgovorna za posamezne kreditne posle, ampak je o teh samostojno in na lastno odgovornost odločal kreditni odbor banke.
Odločanje kreditnega odbora banke o omenjenih kreditnih poslih je delovno sodišče enkrat že presojalo, ko je odločilo, da člani kreditnega odbora niso naredili nič protipravnega. Višje sodišče naj bi zdaj opozarjalo, da bi lahko bila uprava banke odgovorna le za neustrezno izbiro članov kreditnega odbora, če bi bilo ugotovljeno njihovo protipravno ravnanje, da ni izdala ustreznih navodil ali nadzirala odbora. Uprava je lahko namreč odškodninsko odgovorna zgolj za lastno krivdo oziroma kršitev lastnih obveznosti, ne pa za ravnanje drugih.
Po ugotovitvah višjega sodišča naj bi okrožno sodišče prav tako napačno razumelo izpostavljenost banke do posameznega kreditojemalca. Med drugim naj bi tako opozorilo, da se v primeru odobritve novega posojila za poplačilo prejšnjega premoženje banke ne spremeni, zato pri obnovi posojil ni mogoče govoriti o novonastali škodi.
Tudi ko gre za višino škode, ki jo je banka terjala od Kovačiča in Skernišakove, naj bi imelo višje sodišče pomisleke. Kot naj bi ugotovilo, banka ni zatrjevala, da so prav domnevne kršitve povzročile ocenjeno škodo, je pa prisluhnilo obema nekdanjima članoma uprave, da bi izpostavljenost banke do posameznega komitenta obstajala tudi, če sporne obnove kreditov ne bi bile odobrene.
Nova KBM je terjatve vmes prenesla na slabo banko oziroma Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki pa je kasneje prodala zavarovanja nekaterih posojil, to je delnice Letrike in Radenske. Okrožno sodišče je zaključilo, da to na nastanek škode ni vplivalo, čemur pa višje sodišče zdaj menda ni pritrdilo, ravno nasprotno. Opozorilo je, da Kovačič in Skernišakova na prenos terjatev na DUTB nista imela vpliva, ampak se je za to odločila banka, s tem pa se morda po nepotrebnem odrekla tudi realni možnosti poplačila terjatev.
