Še danes mnogi občani, predvsem pa obiskovalci glavnega mesta na mestnih avtobusih zelo pogrešajo plačevanje z gotovino. A v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP) so še vedno prepričani, da je bila njihova odločitev, da so leta 2010 povsem ukinili plačevanje s kovanci in bankovci, gospodarna. Kot pravijo, bi stroški nakupa naprav za izdajanje potrdil o plačilu in kadrov, ki bi skrbeli za zbiranje in preštevanje gotovine, presegli milijon evrov že v prvem letu.
Z ukinitvijo plačevanja z gotovino so tudi razbremenili voznike avtobusov in jim obenem olajšali delo s tem, da so za iskanje in kaznovanje kršiteljev, ki vožnje niso (pravilno) plačali, uvedli kontrolorje. Slednjih je v vrstah LPP vedno manj, opravijo vedno manj nadzora, vendar tudi vsako leto ugotovijo manj kršitev. Od leta 2011 se je nadzor zmanjšal za polovico, število kršiteljev je upadlo za kar štirikrat, najbolj pa je prepričljiv podatek, da se zmanjšuje odstotek ugotovljenih kršitev glede na skupno število kontroliranih potnikov.
Toda vseeno število kršiteljev ni tako majhno, kot bi pričakovali. V lanskem letu so kontrolorji zabeležili 11.373 kršitev in v prav vseh primerih je šlo za neplačilo vožnje. So pa gospodje precej popustljivi, saj naj bi po podatkih LPP le 2384 kršiteljem odvzeli kartice, preostalih 8989 pa so le opozorili.
Večinoma ne pridejo po urbano
Če potnik ne validira vozovnice ali je ne pokaže kontrolorju, ga lahko doleti kazen v višini 40 evrov. Če mu ob ugotovljeni kršitvi odvzamejo tudi kartico urbana, pa mora za njeno ponovno izdajo v naslednjih dveh mesecih odšteti še 40 evrov. A lastniki rumenih kartic urbana, ki so prenosno-vrednostne kartice in se ne glasijo na ime uporabnika, tega večinoma ne storijo, saj lahko kupijo novo kartico za dva evra. »Po urbano pride 30 odstotkov kršiteljev,« potrjujejo v javnem podjetju in ljudi pozivajo, naj se z rednim plačilom izognejo nevšečnostim in obenem zagotovijo razvoj mestnega pometa. »S plačilom prevoza se zmanjša tudi potreba po nadomestilu občine in ta sredstva lahko Ljubljana porabi za druge investicije,« dodajajo.
Opozorilo naj bi sicer kontrolorji izrekli le takrat, kadar ima potnik na imenski kartici urbana naloženega dovolj denarja, vendar kartice ni (pravilno) validiral in posledično ni plačal vožnje. Ustni opomin kontrolorji prav tako izrečejo v primeru, ko so kršitelji mlajši od 15 let. Njim namreč, če nimajo osebnega dokumenta ali ga ne želijo pokazati, ne smejo odvzeti kartice.
Kamere na 131 avtobusih
Kontrolorji imajo pravzaprav zelo malo pristojnosti. Od potnika, ki nima (svoje) kartice urbana ali pa je ni prislonil k čitalniku, lahko zahtevajo, naj nemudoma izstopi iz avtobusa, ne morejo pa mu napisati kazni. Lahko le popišejo njegove podatke in jih pošljejo mestnemu inšpektoratu, ki potem izda kazen in ta na kršiteljev naslov prispe po pošti.
Toda niti pridobivanje podatkov ni tako enostavno, zato so od septembra lani ob kontrolorjih vedno tudi varnostniki. »Za nadzor plačila voznine kontrolorjev z varnostniki smo se odločili, ker najpogostejše kršitve predstavljajo prav neplačila prevoza, potniki pa se ne želijo identificirati. Z varnostnikom smo pridobili več možnosti ukrepanja,« pojasnjujejo v LPP.
Dodajajo, da so potniki z nalepko pri vstopnih vratih obveščeni, da vstopajo na varovano območje. Zaradi porasta žeparstva in nekaj primerov napadov na voznike pa so že leta 2007 na mestnih avtobusih uvedli tudi videonadzor. Od takrat beležijo upad kršitev na obeh področjih pa tudi manj vandalizma in objestnosti. Kamere so nameščene na 131 avtobusih v mestni floti, posnetega materiala pa LPP ne pregleduje, ampak ga le posreduje policiji, kadar pride do prijave. A ker se posneti material samodejno uničuje po določenem časovnem ključu, v LPP potnikom svetujejo, naj kaznivo dejanje prijavijo čim prej.
