Novomeščanka Saša Gorše je deset let vodila uspešno prevajalsko podjetje s 25 zaposlenimi. A v njej je ves čas gorela želja narediti nekaj več od golega posla. Po temeljitem premisleku je pred dobrim letom odšla na novo podjetniško in življenjsko pot. Nastalo je podjetje Škatla presenečenja z jasno vizijo socialnega podjetja. »Želim razvijati izdelek, povezovati posameznike, dati priložnost ljudem s potencialom, znanjem, da prispevajo svojo zgodbo k nekemu širšemu lokalnemu dobru. Imam krog zunanjih sodelavcev in komaj čakam, da postanejo tudi moji zaposleni. Za to pa so potrebni sredstva, večje naklade, širitev na tuje trge,« se zaveda Goršetova.
Škatla presenečenja je pripomoček za družinski team building, ki skozi naravne materiale, zanimive ideje, ekologijo, obujanje pozabljenih običajev in tradicije družino vodi k preživljanju skupnega časa. Škatla vsak mesec ponudi drugačne ustvarjalnice, ves potreben material in slikovna navodila za uporabo. »Izdelek je nastal zaradi mojih lastnih potreb, ko sem kot polno zaposlena mama dveh otrok, ki je zvečer prihajala s službenih poti, iskala nekaj, s čimer bi lahko kakovostno preživela čas z družino,« pravi Goršetova.
Daleč pod evropskim povprečjem
Njeno podjetje je eno tistih, ki ni registrirano kot socialno, čeprav ima večino najpomembnejših značilnosti takega podjetja, od izvajanja poslovne dejavnosti s pozitivnimi družbenimi učinki in vlaganja dobička v podjetje do zagotavljanja trajnih delovnih mest. V Sloveniji je okoli 130 socialnih podjetij, od tega le tri na območju jugovzhodne Slovenije. Po besedah Tadeja Slapnika, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, sektor socialnega podjetništva zaposluje 7000 ljudi oziroma 0,7 odstotka vseh zaposlenih, kar je bistveno pod povprečjem v EU, ki znaša 6,5 odstotka. »Če spodbudimo razvoj socialnega podjetništva, zaženemo tudi nova delovna mesta in to je tudi cilj, ki ga zasleduje vlada.«
Po Slapnikovih besedah gospodarsko ministrstvo letos namenja 3,6 milijona evrov nepovratnih sredstev za zagonska socialna podjetja, vzpostavljanje regionalnih podpornih okolij, mentorstev za pomoč razvoju socialnih podjetji. Zanje bo na voljo tudi 12 milijonov evrov v obliki mikrokreditov, ministrstvo za delo pa naj bi v prihodnjih letih namenilo 30 milijonov evrov za nove socialnovarstvene storitve, ki jih lahko razvijajo socialna podjetja. Slapnik tako poziva zavode, zadruge, ustanove, društva in d. o. o. k registraciji socialnega podjetja, kar bo tudi pogoj za pridobitev sredstev. Mikrokrediti so že razpisani, medtem ko bo večina drugih ukrepov razpisana že aprila.
Odslej več spodbud za socialna podjetja?
Po besedah Jožice Povše iz Razvojnega centra Novo mesto doslej ni bilo pravih spodbud za registracijo socialnih podjetij. »Glede na napovedane razpise pa menim, da bo odziv večji, predvsem z vidika socialnih start upov. Naš cilj je, da bi iz naše regije na prvem razpisu uspešno kandidirali vsaj trije.«
Stanje socialnega podjetništva je v zadnjem letu in pol temeljito analiziral dobrega pol milijona evrov vreden projekt Slohra socionet, s pomočjo katerega naj bi regionalni razvojni centri in agencije iz Slovenije in s Hrvaškega omogočili krepitev čezmejnega sodelovanja na področju socialnega podjetništva.
V okviru projekta so po besedah Povšetove dobili kar nekaj družbenokoristnih idej, ki jih bo možno razvijati naprej. Med zmagovalci za najboljšo idejo je tudi posavska kmetija Veles iz Šentjanža pri Krmelju. Janez Jordan in Petra Jazbec sta se s trajnostno gradnjo, to je gradnjo z naravnimi materiali, kot prostovoljca začela ukvarjati pred devetimi leti. Zdaj se s tem ukvarjata profesionalno. »Znanje, ki sva ga pridobila, prenašava naprej, tudi z delavnicami na najini kmetiji. Pri tem ne gre zgolj za trajnostno gradnjo, ampak za trajnostni način življenja, vključno s samooskrbo in permakulturo. Vse to je med seboj povezano.«
Pa se da od socialnega podjetništva živeti? Saša Gorše pravi, da ja. »Z veliko odrekanja, vztrajnosti, predvsem pa s sledenjem tistemu, kar vsak od nas nosi v sebi, pa to morda eni najdemo prej, drugi kasneje.«
