Vsakdo, ki ima rad močna rdeča vina, je že pil plavac. Ljubitelji tega vina pa vedo, da bodo, če imajo pred seboj steklenico plavca Zlatana Plenkovića s Hvara, uživali v rajskih razsežnostih. Plenković je veljal za enega najboljših hrvaških vinarjev, njegov Zlatan plavac grand cru pa za enega najboljših plavcev na svetu.

Klet pod gladino morja

Pretekli konec tedna je na trajektu na otok Hvar Zlatan Plenković nenadoma umrl zaradi srčne kapi. Zase je trdil, da je najbolj nor vinar na Hrvaškem. Verjetno res, saj je denimo na Biokovem makiji in kamnu iztrgal 70 hektarjev zemlje, da je zasadil vinograd avtohtone hrvaške sorte crljenak, za katero menijo, da je v resnici praizvor slavnega kalifornijskega zinfandela in plavca malega, ter se boril z burjo in pomladanskim snegom, da je njegov vinograd preživel. »Razlika med menoj in drugimi je, da sem jaz pripravljen tvegati,« je večkrat dejal. Toda njegov domicil ni Biokovo, temveč Hvar, natančneje Sveta Nedelja na južnem delu otoka, kjer je sredi osemdesetih let družinsko kmetijo začel spreminjati v spoštovanja vredno vinsko klet. Sprva so se njegova vina pojavljala pod imenom Vitis, od leta 1993 pa pod imenom Zlatan otok. Za vinsko kletjo je zgradil še restavracijo in marino ter malo pozabljeno Sveto Nedeljo spremenil v želeno destinacijo gastroturizma. Njegovi vinogradi slovijo po tem, da imajo pogled na morje, njegova vinska klet pa je v jami pod gladino morja.

Zlatan Plenković je veljal za vizionarja in inovatorja v hrvaškem vinarstvu. Njegova vinska klet je bila prva na Hrvaškem, ki je dobila mednarodni certifikat za ekološko pridelavo. V njegovih vinogradih ni umetnih gnojil, pesticidov in strojev – vse delo je ročno. »Vino smo naredili s skladu s tradicijo, toda dozorelo je na naših idejah,« je bil njegov moto.

Eksperimenti z avtohtonimi vrstami

Njegova zgodba je tipična zgodba o uspehu. V mladosti je bil siromak, ki si ni mogel privoščiti, da bi zapustil domači otok in študiral na celini. Zato je ostal doma in iz svojega kraja naredil najboljše mogoče, čeprav je večkrat poudaril, da je na južni strani Hvara prav njegov oče v petdesetih letih začel razvijati turizem, in to kljub temu, da je kraj vodo in elektriko dobil šele leta 1963. Vinograd pa je bil vedno v družini in Zlatan se je že v sedemdesetih letih odločil, da bo iz vina naredil več kot le brozgo za bevando. Prijatelji iz Trsta so mu podarili napravo za zapiranje buteljk, a mu birokrati niso pustili, da bi prideloval svoje vino. Zato se je družina usmerila v turizem, vina pa so prodajali Dalmacijavinu. To podjetje je sedaj propadlo, Plenkovićevi vinogradi pa so zasloveli po svetu.

Kajti Zlatan Plenković je kljub temu, da so s turizmom dobro služili, sanjal o svojem vinu. Leta 1985 je kupil prve sode, uporabil v Trstu dobljeni začepljevalnik buteljk in štiri leta kasneje dobil dovoljenje za polnjenje vrhunskega vina Zlatan plavac. To je bil uradno prvi vrhunski hvarski plavac, ki se je mirno lahko kosal z do tedaj bolj znanim pelješkim plavcem. Od tedaj je šlo vse le še v vinske višave. A na njegovo začudenje je še večji uspeh kot plavac dosegel beli cuvee Zlatan otok iz avtohtonih hrvaških sort bogdanuša, prč, mekuja in cetinka. Eksperimenti z avtohtonimi sortami so bili nasploh njegova posebnost.

Zlatan Plenković se je uradno upokojil lani maja, družinski posel so prevzeli njegovi otroci. To pa ne pomeni, da ni bil več nori vinar. Kar v veliki meri dokazuje tudi to, da si je svojevrsten spomenik postavil kar sam. Leta 2009 je sam ročno obral najboljše grozdne jagode in naredil tri sode vina Zlatan Plavac exlusive – enega zase, dva za prodajo. Ne gre dvomiti, da bodo steklenice tega vina sedaj zelo iskane.