Ko beseda nanese na omleto, so izgovori o kuharski nesposobnosti ali neznanju na dokaj trhlih nožicah. Je pa res, da mora človek za omleto imeti jajca. Prav pridejo tudi mleko in kakšna zelišča, morda poljubna zelenjava ali sadje, nemara uporabimo kaj mesnega. Lahko pa enostavno prečešemo hladilnik in porabimo domala vse, kar bi sicer prekoračilo rok uporabe. Seveda hrenovk ne bomo zbratili z jabolki, a kombinirati je mogoče marsikaj.
S travnika na krožnik
Prav zdaj, ko žene regrat, lahko stopimo do prvega travnika in potem potrebujemo samo še jajca, malo mleka in ščepec soli – pa je imeniten obed nared. Kmalu se bo po globačah v lesovih razbohotil aromatični čemaž, ob morju že poganjajo divji šparglji. Pa špinača, divji hmelj, koprive… Lahko bi naštevali ves dan. Za sladko malico se prileže tudi pohorska omleta, bolj lačni pa prisegajo na omlete s šunko in sirom, morda tudi paradižnikom, imenitna je s tunino in mlado čebulo, gobarji bodo uporabili jurčke in drobnjak… Na Tolminskem je znana tradicionalna jed frika, ki je pravzaprav nekakšna skrajno visokokalorična omleta iz jajc, sira, masla, krompirja in še česa, znane so različne gobove omlete, omlete s sezonsko zelenjavo, omlete s praženim krompirjem in zelenjavo, madžarska omleta s slanino in mleto papriko, omlete z morskimi sadeži, ne nazadnje lahko med omlete štejemo tudi kraške fritaje… Vsakdo pač po zmožnosti svoje domišljije, ki je vselej najboljša kuharica.
Pri omleti velja omeniti, da jo sicer najpogosteje postrežejo preloženo čez polovico, da je nadev pokrit, obstajajo pa tudi tako imenovane odprte omlete, ki od daleč spominjajo na pito oziroma pico. Tipična tovrstna razgrnjena omleta je nadevana z mocarelo in češnjevimi paradižniki, pripravimo pa jo tako, da najprej v maslu oziroma oljčnem olju na hitro popražimo (po možnosti sveže) žajbljeve lističe, da spustijo aromo, lističe nato odstranimo, v odišavljeni maščobi pa ocvremo omleto, ki jo napol pečeno začinimo s soljo in poprom ter obložimo z rezinami mocarele in polovicami češnjevcev, ponev pa pokrijemo, da se sir stali. Postrežemo podobno kot pico. Morda ste se kdaj spraševali, od kod ime omleta. Prav nič nima z mletjem. Ime so zakrivili Francozi, ki ji pravijo omelette, nekoč amelette, kar je nastalo iz – če verjamete ali ne – besede lamela oziroma lameleta. Morda pa si je jed izmislil kak gurmanski mehanik, kdove.
Omleta na zeleni posteljici
Potrebujemo 4 jajca, 40 g masla ali oljčnega olja ali mešanice obojega, 4 žlice sladke smetane ali mleka ali sveže radenske, 80 g mlade špinače (ali regrata, motovilca, radiča, čemaža…), morsko sol, sveže zmlet poper, manjši šopek drobnjaka, 3 vejice bazilike, 3 vejice majarona ali poljubna zelišča in dišavnice po okusu.
Špinačo oziroma drugo listnato zelenjavo dobro operemo (špinačnim listom odstranimo peclje) in razdelimo na večji krožnik. Ubijemo jajca in jih blago razžvrkljamo s sladko smetano. Drobnjak drobno narežemo, baziliko in majaron oziroma druga zelišča pa osmukamo in drobno sesekljamo. Vsakega sesekljanega zelišča naj bo približno za eno žličko. Ponev pristavimo in segrejemo ter vanjo damo maslo oziroma oljčno olje. Prilijemo razžvrkljana jajca in če se ob robovih začnejo strjevati, jih z vilicami potiskamo proti sredini, od koder se tekoči del hkrati steka proti robu. Pri boljših ponvah z debelim dnom tega po navadi ni treba početi. Ko omleto spodaj zlato rjavo zapečemo, zgoraj pa je še nekoliko tekoča oziroma sočna, jo začinimo s soljo in poprom. Posujemo jo še z zelišči in odstavimo. Po želji jo prepognemo, ni pa nujno, in pustimo da iz ponve zdrkne na segret krožnik, obložen s špinačnimi listi. Postrežemo jo kot samostojni obrok s sezonsko solato in dobrim domačim kruhom.
