Verjetnost, da vlagatelj izkusi večji padec cen delnic v njegovem življenjskem obdobju, je stoodstotna. Dobro diverzificiran oziroma učinkovito razpršen portfelj lahko vlagatelja zaščiti pred izgubo premoženja v poljubno izbranem desetletnem obdobju. Po drugi strani vlagatelj zaradi razpršitve ne bo deležen visokih donosov, ki so značilni za čas konjunkture. Prav tako ga razpršen portfelj ne bo zaščitil v primeru večjih padcev, ko na borzah vlada panika in se vsi naložbeni razredi gibljejo skladno, ne glede na njihove osnovne značilnosti oziroma njihovo temeljno analizo.
Borzna v osnovi ni igra z ničelno vsoto, v kateri ena stran izgubi, druga pa pridobi. Predvsem je pod vplivom gospodarskih ciklov. Sestavljena je iz obdobij, ko je skoraj vsakdo zmagovalec, in obdobij, ko so skoraj vsi poraženci. Vsakdo bi po tej logiki lahko ustvaril gromozanske količine denarja v času bikovskga trenda, vendar uspe le malokomu zadržati ustvarjene dobičke, ko se zgodijo večji neizogibni popravki tečajev.
Profesor Einstein je definiral norost kot večkratno ponavljanje istih dejanj, pri čemer pričakujemo različne rezultate. Če počnemo iste reči na finančnih trgih, dobimo garantirano različne rezultate, saj se trgi nenehno spreminjajo.
Vse korekcije so si med seboj zelo podobne. Pridejo precej počasneje, kot marsikdo pričakuje, vendar ko se začnejo, eskalirajo veliko hitreje, kot bi si večina predstavljala. Na začetku jim vlagatelji ne verjamejo. Ko cene delnic še naprej vztrajno drsijo navzdol in se negativno razpoloženje razširi tudi v druge sektorje, nastaja panika, ki vodi v dodatne razprodaje in nižje tečaje.
