Begunska kriza je predvsem humanitarno in šele nato varnostno vprašanje, je včeraj v Ljubljani udeležence posveta o evropskih migracijskih strategijah nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Varnostni problem je kvečjemu zato, ker se EU ni znala odzvati s pravo mero humanosti in ustreznimi logističnimi mehanizmi, s katerimi bi omogočili preselitev beguncev z zanje nevarnih območij. Pahor je opozoril še, da je zaradi razdiralnih politik nekaterih politikov, ki begunsko krizo izkoriščajo za razširjanje strahu in vračanje v preteklost, Evropa na preizkušnji. Po njegovem mnenju je v krizi tudi EU sama.
Kaj si bodo mislili o EU?
»V Evropski uniji živi petsto milijonov ljudi, vendar nam pravijo, da ne more sprejeti enega ali dveh milijonov beguncev,« je temeljni paradoks Unije povzel vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. »Le kaj si bodo mislili o nas?« se je vprašal.
Novinar Dela Boštjan Videmšek je sobesednikom na okrogli mizi v predsedniški palači – udeležili so se je še predstavnik Inštituta Evropske unije za varnostne študije Roderick Parkes, svetovalka visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko Federice Mogherini Nathalie Tocci, predstavnik UNHCR Jon Hoisaeter ter predstavnik evropske komisije Marton Benedek – povedal, da je EU soodgovorna za smrti tisoče beguncev v Sredozemskem morju. Kršitve človekovih pravic se nakazujejo tudi ob dogovoru med EU in Turčijo, da bodo vsi begunci iz Grčije vrnjeni v to vedno bolj avtoritarno državo, ki tone v vrtinec nasilja.
Dogovor o vračanju sicer počasi dobiva praktične obrise. Včeraj so iz Turčije na grška otoka Ios in Lezbos prispeli turški opazovalci, ki naj bi nadzirali izvajanje dogovora o vračanju. Ostati nameravajo teden dni. V prvih 36 urah po nedeljskem začetku izvajanja dogovora je v Grčijo prispelo že 1600 novih beguncev. Najprej naj bi jih preselili na celino in tam obravnavali njihove morebitne prošnje za azil, nato pa – kot je mogoče pričakovati glede na politične napovedi – bodo vrnjeni Turčiji. Ali bodo ti postopki skladni z mednarodnim begunskim pravom, za zdaj ostaja še nejasno, organizacija Amnesty International pa je načrte že označila za smrtni udarec človekovim pravicam. V Grčiji sicer pričakujejo podporo 2300 strokovnjakov iz EU, ki naj bi izvajali azilne postopke in odločali o tem, koga vrniti v Turčijo.
UNHCR previdno o kršitvah
O možnih kršitvah mednarodnega prava je – resda previdno – spregovoril tudi UNHCR, ki kršitve sicer zaznava v več državah. Jon Hoisaeter je na razpravi v Ljubljani denimo opozoril, da države na balkanski begunski poti uslužbencem UNHCR niso vedno omogočile, da bi beguncem, ki so potrebovali pomoč, lahko dali podporo. Po naših informacijah je imel UNHCR otežen dostop tudi do tistih, ki jih je slovenska policija »namenila« za vračanje na Hrvaško. Hoisaeter je na vprašanje Dnevnika, kakšna je bila vloga UNHCR v begunskem centru v Dobovi, kjer so se zavračanja dogajala, odgovoril, da s posameznimi kršitvami pravic beguncev, če so se dogajale, osebno ni seznanjen. Dejal pa je, da vračanje beguncev iz Slovenije na Hrvaško za UNHCR ni tako skrb zbujajoče, kot so verižna vračanja, ki se dogajajo v drugih državah na balkanski poti. V razpravi je okrcal EU, da na splošno ne prevzema odgovornosti za begunce. Spomnil je, da je po letalskih napadih na Libijo (2011) v Tuniziji obtičalo več tisoč beguncev. »Nihče jih ni hotel vzeti, kot da to ne bi bila stvar Evrope!« je bil oster.
