Posle enega najbogatejših bosanskih državljanov Nijaza Hastorja, edinega še preostalega možnega prevzemnika Cimosa, že nekaj časa preiskujejo slovenski organi odkrivanja in pregona. Med drugim gre za posle, ki so leta 2010 v veliki meri botrovali propadu Preventa Globala, do tistih časov enega največjih slovenskih izvoznikov, nato pa še njegovim številnim hčerinskim družbam. Skupaj s povezanimi osebami je Hastor v Preventu Globalu obvladoval skoraj polovični lastniški delež.
Pod drobnogledom preiskovalcev je več sumov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. »V okviru predkazenskega postopka, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo, preiskujemo sume storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem in izsiljevanja,« so pojasnili na celjski policijski upravi. Dodali so, da v povezavi z naznanjenimi sumi intenzivno zbirajo obvestila in preučujejo obsežno dokumentacijo, pri čemer sodelujejo s tujimi varnostnimi organi. Ker preiskava še poteka, na policiji drugih podrobnosti niso razkrili.
Poleg Hastorja naj bi preiskovali še Jožeta Kozmusa
Po neuradnih informacijah kriminalisti med drugih preverjajo, kako je nemška družba Prevent Dev, po kateri je do propada Preventa Globala potekala skoraj celotna prodaja tudi na Koroškem izdelanih sedežnih prevlek avtomobilskim proizvajalcem, tekom let prešla izključno pod okrilje Hastorja. Ta je v Preventu Devu, ustanovljenim leta 1998 z osnovnim kapitalom v višini 50.000 evrov, sprva obvladoval le polovični lastniški delež, druga polovica pa je bila v lasti Preventa Globala. Toda ker kasneje Prevent Global pod vodstvom Jožeta Kozmusa, ki naj bi bil po naših informacijah tudi eden od osumljencev v predkazenskem postopku celjskih kriminalistov, od leta 1999 do 2005 pri dokapitalizacijah Preventa Deva ni sodeloval v sorazmernem deležu, je Hastor v nemški družbi počasi lahko zviševal lastništvo. Nazadnje so se v Preventu Globalu leta 2007 odločili, da Hastorju prodajo še preostali, 16,25-odstotni lastniški delež Preventa Deva.
Takšno odločitev naj bi nadzorniki Preventa Globala utemeljili s tem, da lastništvo v Preventu Devu predstavlja več težav kot koristi. Povrh vsega naj bi bil 16,25-odstotni lastniški delež Preventa Deva, ki naj bi ga Prevent Dev sploh ne imel vknjiženega v svojih bilancah, prodan kar brez cenitve. Zakaj lastništvo Preventa Deva ni bilo vključeno v bilance, smo med drugim želeli vprašati dolgoletnega predsednika uprave Preventa Globala Jožeta Kozmusa, vendar se na naše klice in sms-sporočila ni odzival.
Že v časih, ko se Hastor še ni sprl z lastnikom Preventa Globala Jankom Zakeršnikom, ki je obvladoval dobro polovico delnic koroške družbe, je zgradil več tovarn. Te so mu kasneje omogočale, da je Prevent Global najprej stisnil v kot, nato pa z njim prekinil sodelovanje. Z leti so se številni najbolj dobičkonosni posli Preventa Globala prenašali na podjetja v Hastorjevi lasti, med drugim v BiH. Tovrstna razmerja so v najbolj kritičnih trenutkih leta 2009 in 2010 pomenila, da je bil Prevent Global v celoti odvisen od Hastorjeve (ne)milosti.
Bo Hastor oddal zavezujočo ponudbo za nakup Cimosa?
Spomnimo, dobri odnosi med Hastorjem in Zakeršnikom so se začeli krhati, ker je slednji poskušal večinski paket delnic Preventa Globala (potem ko je delnice pridobil od Kozmusa) prodati enemu od ruskih finančnih skladov. Dokončno pa je med lastnikoma počilo, ko je Zakeršnik pri prodaji sedežnih prevlek Preventa Globala želel zaobiti Hastorjev Prevent Dev oziroma jih prodajati neposredno avtomobilskim proizvajalcem. V letu 2009, ko se je spor zaostroval, je Hastorjev posebni odposlanec, ki se je mudil v Sloveniji, komunikacijski menedžer skupine Prevent Uwe Wolf, dejal, da bi Zakeršnik s svojimi dejanji lahko storili gospodarski samomor.
Poleg Preventa Globala je življenjsko pot v letu 2015 zaključila še ena slovenska družba, v kateri je bil lastnik Hastor. Gre za Prevent Halog iz Lenarta v Slovenskih goricah. Po izgubi poslov z Daimlerjem je v Preventu Halogu brez dela ostalo okrog 500 delavcev. Lani je bil sprožen likvidacijski postopek Preventa Deva. V Hastorjevem konglomeratu, ki vključuje avtomobilsko, tekstilno in pohištveno industrijo, je danes po svetu zaposlenih okrog 12.000 delavcev.
Potem ko je v prvi polovici lanskega leta Hastor prevzel Cimosovo hčerinsko družbo v Srebrenici, je sicer jeseni za nakup Cimosa oddal najvišjo nezavezujočo ponudbo. Ali bo do jutri, ko se izteče rok, oddal tudi zavezujočo ponudbo, še ni znano. Ravno zaradi nakupa Cimosa naj bi se Hastor s predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) po naših informacijah v petek sestal na Dunaju. Na novinarska vprašanja, ki smo mu jih naslovili minuli četrtek, Hastor ni odgovoril.
