Alpina so Žiri in Žiri so Alpina. To je bila osrednja žirovska enačba v drugi polovici 20. stoletja. Zgodba, ki je v njej zajeta, pa ni le žirovska, je tudi slovenska in globalna. Skupina Alpina ima danes poleg osrednje tovarne in sedeža v Žireh še dve tovarni v Bosni ter po eno v Romuniji in na Kitajskem. V skupini je več kot 1500 zaposlenih, v Žireh le še 355. Ko je bila Alpina v vseh ozirih največja, sredi osemdesetih, je bilo v njej zaposlenih skoraj 2000, na žirovski lokaciji pa več kot 1100 (1986). Vodil jo je Tomaž Košir, za svoje delo je prejel nagrado GZS. Sledila so leta uspešnega prilagajanja razpadu jugoslovanskega trga in selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. V Alpini so že večkrat naredili tisto, kar naj bi po nalogi sedanjega lastnika in po veleumnih nasvetih pregrešno drage nemške svetovalne družbe Admetam storili zdaj – »prestrukturirali« proizvodnjo in zmanjševali število zaposlenih.

Glavni problem Alpine ni v že večkrat opravljenem in najbrž res še vedno potrebnem prestrukturiranju, ampak v tem, da jo je država leta 2006 prodala anonimni tajkunski združbi. Še zdaj se javno ne ve, kdo so bili njeni glavni akterji, skrivali so se najprej pod imenom Infond Holding 2, potem pod Alpina Holding, d. d., Ljubljana. Bistvo je v tem, da niso imeli svojega denarja, zato so Alpino plačali s krediti. Ko so ti po letu 2008 postali predragi, jih niso mogli vračati, zato so Alpino še dodatno zadolžili, jo skoraj povsem izčrpali, razprodali njeno premoženje ali pa ga spravili pod hipoteko. V takem slabem stanju je prešla leta 2015 v premoženje slabe banke (DUTB). Ta je v Žiri poslala direktorico, ki o čevljarstvu ni vedela nič, zato so ji za pol leta najeli nemške svetovalce, ki že tako prezadolženo podjetje stanejo okoli 77.000 evrov na mesec. Proizvajajo nasvete, ki jih zaposleni v Alpini že dolgo poznajo in bi jih lahko direktorici posredovali brezplačno. Ko se je sestala z županom in direktorji drugih podjetij v Žireh, jim je ravnodušno povedala, da je prišla Alpino »samo našminkat« za naslednjo prodajo…

Alpina (ustanovljena leta 1947) seveda ni le zgodba o slabostih, po 70 letih je še vedno zgodba o uspehu. To je zgodba o desetinah milijonov čevljev, ki so jih kupovali in nosili po vsem svetu. Zgodba o slovenskih alpinistih, ki so se v čevljih Alpine leta 1979 prvič povzpeli na Everest. Zgodba Petre Majdič med dramatičnim olimpijskim tekom v Calgaryju leta 2010. Zgodba smučarskih tekačev, ki so v čevljih Alpine na olimpijadi v Sočiju leta 2014 osvojili kar 36 medalj! Zgodba dosežkov Alpine v industrijskem oblikovanju in prestižno priznanje red dot, ki ga je že trikrat prejel oblikovalec Jure Miklavc. To je zgodba Norvežanov, ki mislijo, da je Alpina njihova firma. To je zgodba tisoče zaposlenih po vsem svetu, katerih preostanek bi rad še naprej razvijal, izdeloval in prodajal čevlje. Tudi na prvotni lokaciji v Žireh.

Pobudnik tega zapisa v podporo Alpini je akademik Zdravko Mlinar, osnutek sta napisala skupaj z Mihom Nagličem. Podpisniki smo v Žireh ali po svetu živeči Žirovci in s krajem še drugače povezani izobraženci, gospodarstveniki, politiki, umetniki, športniki in drugi javni delavci. To pot nastopamo skupaj, ne glede na nazorske in politične razlike. Ker nam ni vseeno, kaj bo z Alpino, njenim razvojem in njenimi delavci. Pozivamo vlado, še zlasti pa DUTB in njenega direktorja Imreja Balogha, da bolj upoštevajo tudi izkušnje Žirovcev, ki so svoje poglede na načrt reševanja Alpine podkrepili z 52 močnimi argumenti. Pozivamo, da rešitve poiščemo skupaj, v Žireh in na drugih lokacijah Alpine.

Podpisniki:

Manca Ahlin, Aleš Bizjak, dr. Maja Bogataj Jančič, Milka Bokal, Metka Debeljak, prof. dr. Alojz Demšar, dr. Franci Demšar, Aleš Dolenc, dr. Anton Gantar, Oto Giacomelli, dr. Lojze Gostiša, dr. Spomenka Hribar, Primož Kokalj, mag. Andraž Kopač, mag. Martin Kopač, mag. Milan Kopač, Barbara Kastelec, Tomaž Košir, Tomaž Kržišnik, Maja Kržišnik, dr. Petra Leben Seljak, Milena Miklavčič, Andrej Mlakar, dr. Anton Mlinar, akad. prof. dr. Zdravko Mlinar, mag. Ivo Mohorič, Miha Naglič, mag. Miran Naglič, Peter Naglič, Nejko Podobnik, prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, Izidor Rejc, Dušan Sedej, akad. prof. ddr. Marija Stanonik, Tončka Stanonik, Bojan Starman, dr. Amalija Žakelj, mag. Janez Žakelj, mag. Viktor Žakelj

pisma bralcev alpina podjetje