Direktorica šempetrske bolnišnice prim. Nataša Fikfak je po odkritju, da so v sobi za oživljanje pacientom nevede dovajali smejalni plin namesto kisika, včeraj ponudila odstop. Enako sta storili tudi njeni dve pomočnici Dunja Savnik Winkler in Klara Bavčar. »Svet zavoda ponujenih odstopov ni sprejel. Do zaključka preiskave svet zavoda ne bo sprejemal nobenih odločitev, tudi takšnih ne, ki se tičejo odstopa,« je včeraj pojasnila predsednica sveta zavoda Anita Manfreda. Na svet zavoda se je pred odločanjem obrnil tudi kolegij predstojnikov oddelkov v bolnišnici in predstavnikom sporočil, da v primeru razrešitve direktorice odstopajo tudi sami. Zapisali so, da je direktorica doslej s svojim delom dokazala dobre vodstvene sposobnosti in da napaka ni bila narejena s strani zdravstvenega kadra, zaradi česar bi morala odstopiti. Pod drugo pismo podpore pa se je podpisalo tudi 189 od skupno dobrih 900 zaposlenih v bolnišnici.
Medijski molk
Je pa svet zavoda včeraj vodstvu bolnišnice omejil komuniciranje z mediji. »Do zaključka preiskave zaradi zaščite osebne integritete zaposlenih vodstvo sodeluje le z uradnimi preiskovalci in medijem ne daje nobenih izjav,« je sklep povzela Manfredova. Čeprav je še v četrtek direktorica Fikfakova zagotovila sprotno obveščanje javnosti, saj da je to najprej v njihovem interesu, ji je svet zdaj to prepovedal. »Veste, da je svet zavoda nadzorni organ zavoda in vodstvu smo naložili, naj zaenkrat sodelujejo samo s preiskovalci. Ko bodo preiskave zaključene, boste mediji o vsem seznanjeni,« je odločitev utemeljila Manfredova. V bolnišnici sicer poteka več preiskav, od kriminalistične do notranjega strokovnega nadzora.
Bi napako preprečila drugačna oprema?
Nekateri anesteziologi se ob tragičnem dogodku sprašujejo, zakaj v reanimacijskem prostoru niso imeli senzorja za kisik, ki bi takoj opozoril, da namesto kisika priteka neki drugi plin. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so pri gradnji urgentnih centrov sledili mednarodnim standardom in veljavni slovenski zakonodaji. Enotno opremo v urgentnih centrih pa da je oblikoval projektni svet za urgentne centre, v katerem so bili tudi anesteziologi, kirurgi in internisti. Ti so določili, da so anestezijski aparati, ki bi napačni plin zaznali, obvezni le v operacijskih dvoranah.
Strokovni direktor murskosoboške bolnišnice in anesteziolog v projektni skupini za urgentne centre Daniel Grabar je potrdil, da ima ob opremi, ki je nameščena v reanimacijski prostor, edinole anestezijska postaja vse ustrezne senzorje za detekcijo plinov, ki se uporabljajo v medicini. »Vendar pa anestezijski aparat nikakor ne more biti obvezni del opreme, ker je namenjen izvajanju operativnih posegov, ti pa se v reanimacijskem prostoru sila redko izvajajo in so potrebe za izvajanje anestezij, ki se izvajajo z anestezijskim aparatom, zelo ozke,« je poudaril Grabar.
Z ministrstva so ob tem pojasnili, da so vsi centri dobili tudi prenosne anestezijske aparate, ki samodejno prepoznavajo prisotnost, vrsto in mešanico vrst hlapnih anestetikov v dihalni zmesi, ter prenosne oksimetre z lastnostjo neprekinjenega numeričnega prikaza pulza in zasičenosti arterijske krvi s kisikom.
