»Bila sem presenečena, kako dobro mi je šlo. V polfinalu sem prehitela celo Maiken Caspersen Falla. In tudi v velikem finalu sprinta bi ji bila še bližje, če se ne bi umikala zaradi padca. Konkurenca je bila kot nalašč za vrnitev startne številke na prsi. Še večja spodbuda je primerjava z Marit Bjoergen. Obe sva imeli zelo podoben potek materinstva in vrnitev v smučino. Nisem tako zadaj in nisem toliko izgubila med nosečnostjo, kot sem mislila,« je Katja Višnar žarela od zadovoljstva, potem ko se je v sredo na revijalni tekmi klasičnega sprinta v norveškem Sarpsborgu v velikem slogu vrnila v tekmovalne tekaške smučine. Za najboljšo referenco je primerjava z Maiken Caspersen Falla (1.), ki se je s finala svetovnega pokala v Kanadi vrnila z malim sprinterskim kristalnim globusom, in z najbolj znano tekaško mamico Marit Bjoergen. Na Kulassprintnu je bila peta, tik za Katjo.
»Take vrnitve se nisem nadejala. Po porodu sem postopno začela migati, a to le ni trening. Mali Ludwig je na prvem mestu. Presenečena sem, kako se je telo odzvalo. Kilograme sem kar hitro izgubila. Telo seveda še ni kot prej. Ta primerjava iz Sarpsborga mi vliva veliko samozavesti,« je najboljša slovenska tekačica sezone 14/15 navdušena nad vrnitvijo. Prvič je tekmovala že na teku dveh dežel v Ratečah, a ni imela prave primerjave. Tudi na Pokljuški maraton jo je mikalo. Organizatorji revijalnega teka z imenitno druščino povabljenih tekačev so jo snubili že decembra. »Organizatorji so ob tisočletnici mesta zagotovo globoko odprli denarnico, saj Northug, Falla in Bjoergnova niso poceni. So pa naredili spektakel. Navdušena sem bila. In z Marit sva izmenjali izkušnje, kako rasteta Ludwig in Marius.«
Katja seveda komaj čaka, da se vrne h kolegicam, ki so letos brez nje dosegle deseto mesto v pokalu narodov (lani 8., 144 točk manj). Težko ji je bilo že na tekmi svetovnega pokala v Drammnu, kjer je v živo pospremila sedmo mesto naslednice Anamarije Lampič. »Nisem vajena biti gledalka. Navsezadnje nisem bolna ali poškodovana. Imela sem resen namen za tekmo v Stockholmu, a je bilo le preveč vprašanj. Če bi bil zaključek sezone marca v Skandinaviji kot pretekla leta, bi bila zraven,« zatrdi.
»Imam ogromno motivacije. Zavedam se, da je pot nazaj težka. Vem pa, kaj moram narediti. Imam dovolj časa za vrnitev. Lahko mislim le na trening in vse delam z veseljem, čeprav je Ludwig vedno na prvem mestu. Zdaj ga še privajamo na športni ritem, med katerim so tudi selitve,« se zasmeji Katja. Očku in partnerju Oli Vignu Hattestadu, olimpijskemu zmagovalcu iz Sočija, so priredili življenjski ritem, da je kljub rojstvu Ludwiga čim bolj tekoče izpeljal sezono. Trikrat je bil drugi. »Nenadejano je bil tudi na kanadski turneji, zadovoljen je s sezono. Zdaj bomo več skupaj. Tudi vsi trije v smučini, midva na smučeh, Ludwig na posebnih saneh. Uživamo.«
