Po dolgotrajnih pogajanjih s Turčijo so evropski voditelji na svojem devetem vrhu o begunski problematiki dokončno sklenili močno kontroverzen dogovor o zajezitvi migracij v EU. Po zaprtju balkanske migracijske poti so se s Turčijo odločili zapreti tudi migracijsko pot na egejske otoke. Tako so vsaj zapisali v svojih sklepih, ob čemer pa seveda ne računajo, da bo migrantski tok končan kar čez noč. V en glas so poudarjali, da doseženi načrt s Turčijo ustreza mednarodnemu pravu. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk ga je označil za uravnoteženega, izvajati pa ga nameravajo postopoma.
72.000 mest za Sirce – in potem?
Vsem nezakonitim migrantom na grške otoke bodo zagotovljene vse pravice iz mednarodnega prava, so osnutek načrta izpred desetih dni v sklepih vrha nadgradili evropski voditelji. Prošnje vseh migrantov, ki bodo na grških otokih vložili prošnje za azil, bodo v tamkajšnjih sprejemnih centrih (žariščnih točkah) obravnavali posamično. Tako so poskušali odpraviti dvome, da bi nezakonito množično izganjali ljudi in kršili mednarodno pravo. Turčiji bodo vrnjeni vsi nezakoniti migranti, ki v grških sprejemnih centrih ne bodo zaprosili za azil ali pa bodo njihove prošnje neupravičene.
V zameno za vračanje vseh nezakonitih migrantov bo Turčija zakonito v Evropsko unijo za vsakega vrnjenega nezakonitega sirskega begunca preselila po enega sirskega begunca, ob čemer pa bodo prednost imele najranljivejše skupine (ženske in otroci) ter tisti sirski begunci, ki se dotlej niso odpravili na nezakonito pot na egejske otoke. Za zakonito preselitev bo na voljo 72.000 mest iz že dogovorjenih preselitvenih kvot za begunce iz Italije in Grčije. Ko bodo ta mesta zapolnjena, bo ta preselitvena shema prenehala veljati. Osemindvajseterica naj bi nato sprejela nove preselitvene kvote. Celotna operacija vračanja migrantov v Turčijo in sprejemanja sirskih beguncev v EU naj bi po prvih ocenah komisije EU v naslednjih šestih mesecih stala od 280 do 300 milijonov evrov.
Da bi sistem vračanja migrantov v Turčiji sploh lahko deloval, bo EU morala Turčijo poprej razglasiti za »varno državo«. A takšen status država lahko dobi le, če bi zagotavljala možnost mednarodne zaščite vsem beguncem, kar pa ne velja za Turčijo. Tam so do polne zaščite upravičeni zgolj begunci z območja držav članic Sveta Evrope, ne pa tudi Afganistanci, Iračani, Eritrejci in drugi. Sircem Turčija dodeljuje začasno zaščito. Da Evropska unija ne bi kršila mednarodnega prava z vračanjem migrantov, bo morala torej Turčija spremeniti azilno zakonodajo in se odpovedati protokolom k ženevski konvenciji.
Nemška kanclerka Merklova: Ni poti nazaj
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki si je tega dogovora najbolj želela, je bila po vrhu zadovoljna z doseženim, a si ni delala utvar, da ne bodo pri izpolnjevanju dogovora naredili tudi kakšnega koraka nazaj. »Obstajajo velike pravne ovire, ki jih moramo preseči. Toda dosegli smo dogovor, po katerem ni poti nazaj. Zame je zelo pomembno, da smo zanj lahko doseli soglasje vseh 28 članic,« je dejala Merklova.
Evropska unija upa, da bo s tem dogovorom odvrnila migrante od poti v Evropo in tihotapcem presekala dobičkonosen posel. Z doseženim dogovorom je bil zadovoljen tudi turški premier Ahmet Davutoglu, čeprav je Turčija morala nekoliko popustiti. Namesto želenega odprtja petih novih pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU bo Ankara zaradi ciprskega nasprotovanja zdaj lahko odprla le eno (33. poglavje o proračunu in finančnih storitvah). A neomajna je Turčija ostala pri glavni zahtevi vizumske liberalizacije. Odprava vizumov do konca junija ji je po sklepih vrha sicer zagotovljena, a le če bo do maja izpolnila še 35 meril.
»To je zgodovinski dan,« je dejal Davutoglu in pristavil, da dogovor s Turčijo nima alternative. Dogovor vsebuje tudi močno humanitarno dimenzijo, je še dejal. »Z njim želimo namreč preprečiti smrt žensk, otrok in mladih med prečkanjem Egejskega morja.« Turški premier je še napovedal, da bodo zaradi vračanja migrantov morali povečati število razpoložljivih sprejemnih centrov, saj se bo verjetno povečalo število nesirskih prosilcev za azil.
