Sodni spor, s katerim želi preprečiti razkritje pogodb, ki so jih sklenili pred uveljavitvijo novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je sprožila Nova KBM, in sicer po tem, ko smo v Dnevniku banko zaprosili za podatke odločenih pogodb. V banki so, tako kot v NLB, našo prošnjo zavrnili, zato smo se obrnili na informacijskega pooblaščenca, ki nam je pritrdil.
Banka se je nato obrnila na upravno sodišče, ki pa je v sporu med Novo KBM in informacijskim pooblaščencem o tem, ali so podatki o sklenjenih svetovalnih, avtorskih in odvetniških pogodbah prosto dostopne informacije javnega značaja ali ne, pritrdilo informacijskemu pooblaščencu. Zato je ta pozval vse državne subjekte, naj omogočijo dostop do teh podatkov. Upravno sodišče je sklenilo, da mora Nova KBM javnosti posredovati informacije, tudi o tem, kateri pogodbeni partnerji so zanjo opravljali svetovalne, avtorske, odvetniške in druge intelektualne storitve, ter podatke o pogodbeni vrednosti, višini izplačil, datumu sklenitve pogodbe in trajanju teh poslov še pred uveljavitvijo novele. V Novi KBM pa so zagovarjali stališče, da bi jim razkritje podatkov povzročilo nepopravljivo poslovno škodo, poseglo v osebnostne pravice in jih postavilo v bistveno slabši konkurenčni položaj. A je upravno sodišče sledilo stališču pooblaščenca, da gre pri nekaterih podatkih iz pogodb o izvedbi intelektualnih storitev za absolutno javne podatke. Zato je banka na vrhovnem sodišču zahtevala revizijo postopka.
Zaradi obveznega razkrivanja menda nekonkurenčni
Vrhovno sodišče se je po naših informacijah odločilo, da bo sporne člene iz novele ZDIJZ dalo v presojo ustavnemu sodišču. »Ustavno sodišče nas o vloženem predlogu za ustavno presojo še ni obvestilo,« so nam povedali v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. V postopku pred ustavnim sodiščem bo kot predlagatelj novele zakona sicer sodelovala vlada. Pred odločitvijo ustavnih sodnikov Prelesnikova zadeve vsebinsko ne komentira in ne presoja, kako bo odločitev vplivala na prakso.
»Vrhovno sodišče je v postopku revizije pritrdilo našim stališčem in tudi samo ocenilo, da so omenjeni deli ZDIJZ protiustavni. Zato je izdalo sklep o prekinitvi revizijskega postopka in z zahtevo začelo postopek za oceno njegove ustavnosti,« pa komentirajo odločitev v Novi KBM.
Med tistimi, ki jih zakon zavezuje k razkrivanju pogodb, je tudi NLB, v kateri so za Dnevnik ob razsodbi upravnega sodišča pojasnili, zakaj ocenjujejo, da jim transparentnost škodi. Kot družba v državni lasti so namreč prisiljeni razkrivati bistveno več o pogodbah in poslih kot družbe v drugačnem lastništvu. Zato ocenjujejo, da se bo prej ali slej zgodilo, da se bodo nekateri ponudniki odločili, da z njimi ne bodo sodelovali, in v NLB bi zato lahko imeli menda manjšo konkurenco med ponudbami, zaradi česar pa bi tudi plačevali višje cene.
Po uveljavitvi novele ZDIJZ smo v Dnevniku obe največji banki, NLB in Novo KBM, zaprosili za posamezne podatke pogodb s svetovalnimi družbami ter družbami, ki zanje opravljajo avtorske in intelektualne storitve, in sicer za obdobje od oktobra 2012 do uveljavitve novele zakona aprila 2014. Obe banki sta posredovanje podatkov zavrnili, ker da so bile te pogodbe podpisane pred uveljavitvijo zakona. A prav tik pred uveljavitvijo zakona naj bi v številnih podjetjih, na katera se zakon nanaša, med drugim tudi v bankah, hiteli s podpisovanjem pogodb in jih tako »skrili« pred očmi javnosti.
V Novi KBM poudarjajo, da zakone in odločbe sodišč spoštujejo. »Tako smo že doslej spoštovali ZDIJZ in razkrivali zakonsko določene dele tistih pogodb, ki so bile sklenjene od 17. aprila 2014, ko je zakon začel veljati. Ne glede na navedeno pa smo ob tem kot skrben gospodar, z namenom zavarovanja naših interesov, v okviru dane sodne poti uporabili razpoložljiva pravna sredstva za odpravo po naši oceni protiustavnega posega in kršitev.«
Revizija pogodb NLB še ni končana
Računsko sodišče, ki ima dostop do informacij o celotnem poslovanju uporabnikov javnih sredstev, med katere sodijo tudi gospodarske družbe v večinski javni lasti, v tem času opravlja revizijo pogodb z zunanjimi izvajalci, ki jih je sklenila NLB. Med drugim pregledujejo donatorske, sponzorske pogodbe in tudi pogodbo s podjetjem R. U. R. v lasti Draga Kosa, ki je opravilo forenzični pregled slabih kreditov. Ker revizija še teče, dodatnih informacij ne dajejo. Je pa predsednik sodišča Tomaž Vesel že ocenil, da bi veljalo pregledati tovrstne pogodbe tudi v drugih družbah v javni lasti, med drugim na primer tiste, ki jih sklepa Telekom. Sodni spor za razkritje informacij o sklenjenih pogodbah pred uveljavitvijo novele zakona pa Vesel komentira takole: »Podpiramo transparentnost delovanja vseh javnih subjektov, seveda pa mora biti ta transparentnost sorazmerna, saj lahko prevelika 'odprtost' gospodarskih družb, ki delujejo na prostem trgu, poslabša njihovo konkurenčnost in posledično zmanjša vrednost premoženja davkoplačevalcev.« Za nedvoumen odgovor o tem, katera pravica je v posameznem primeru močnejša, pa je po njegovem mnenju potrebna podrobna presoja konkretnega primera.
