Bohinjska železnica, ki povezuje Jesenice z Novo Gorico, bo letošnjega julija praznovala 110. obletnico, kar je po njej prvič zapeljala parna lokomotiva. Danes na progi med tednom vozi 14 potniških vlakov in pet parov avtovlakov. Ob jubileju si kraji ob njej ne želijo le proslav, ampak trajne pridobitve. Zato se vrstijo predvsem pobude za obnovo proge oziroma njeno prilagoditev potrebam sodobnih potnikov in turistov. Podpise pod peticijo za njeno posodobitev in vzpostavitev več rednih povezav vse do Sežane in Trsta pa zbirajo celo v klubu tržaških turistov v Italiji.
Podpora Italijanov
»V Italiji se zavedajo predvsem turističnih priložnosti, ki jih nudi bohinjska železnica. V ta namen bi bila nujna vzpostavitev čezmejnih železniških potniških povezav, tako med obema Goricama kot tudi obuditev prometa po končnem delu bohinjske proge med Krepljami, Opčinami in tržaško postajo Marsovo polje,« pravi Matjaž Marušič, predstavnik Društva za Bohinjsko-goriško progo. Alessandro Sgambati iz kluba tržaških turistov pa pojasnjuje, da želijo z rednimi vlaki, ki bi ob koncih tedna in praznikih vozili med Novo Gorico in Sežano ter tako povezali Beljak s Trstom, progo narediti zanimivo za širši krog turistov: »Naši turisti bi lahko z vlakom obiskali Bled ali avstrijski Beljak, avstrijski turisti pa Sežano, Kras in Trst.«
Najdlje so s pobudami prišli v operativni iniciativi 110 let bohinjske proge, ki je lani združila predstavnike bohinjskega turizma, operativnih delavcev na bohinjski progi, Posoškega razvojnega centra in Društva za Bohinjsko-goriško progo. Minuli mesec so pri ministru za infrastrukturo dosegli podporo revitalizaciji proge. Dogovorili so se za oblikovanje delovne skupine, ki bo predlagala ukrepe za obnovo bohinjske proge.
Več mest za kolesarje
Medtem po zagotovilih Marušiča s Slovenskimi železnicami že tečejo tudi pogovori popolnoma operativne narave. Na Slovenskih železnicah razmišljajo, da bi avtovlaku, ki zdaj vozi med Mostom na Soči in Bohinjsko Bistrico, progo vsaj dvakrat na dan podaljšali do Nove Gorice. V letošnji poletni sezoni bo kolesa mogoče prepeljati po vsej bohinjski progi. Povečali bodo tudi število mest za kolesa. Veliko kritik gre trenutno na račun neusklajenih voznih redov vlakov z avtobusnimi povezavami. Na Slovenskih železnicah zagotavljajo, da stvari rešujejo. Z avtobusnimi prevozniki poskušajo doseči dogovor, da bi ti vozne rede spreminjali hkrati z železnicami in se jim prilagajali.
Občine so še previdne
Pobudniki za oživitev te proge opozarjajo tudi na dobre tuje prakse, ko so na propad obsojene železniške proge prenesli v last lokalnih skupnosti. Ob dodatnih vlaganjih in v lokalnem lastništvu so znova zaživele. Takšen primer je proga Merano–Mals na Južnem Tirolskem. Lokalne skupnosti ob bohinjski progi so s takšnimi pobudami še previdne in tudi iz odgovora Slovenskih železnic veje nekaj dvoma – vsaj dokler bo po progi potekalo vsaj za vzorec tovornega prometa. »Po bohinjski progi vozijo tako tovorni kot potniški vlaki, med drugim pa bi jo uporabljali tudi kot obvozno progo, če bi bila zaprta enotirna proga Ljubljana–Jesenice. Proga ima zato velik strateški pomen,« odgovarjajo na Slovenskih železnicah. Prenos s sabo prinese tudi številne papirnate probleme, zato na Slovenskih železnicah menijo, da je morebitni lokalni prevzem prog odvisen predvsem od tega, ali bi lokalne skupnosti oziroma regija lahko zagotovile ustrezno raven strokovne podlage, ki jo zahteva zakonodaja, ter dovolj finančnih sredstev, ki jih upravljavci potrebujejo za vzdrževanje prog in vodenje prometa po njih.
