Medtem ko se Ljubljana kiti z nazivom zelene prestolnice Evrope, krajani četrtne skupnosti Polje pravijo, da se vzdolž Ljubljanice in Save, na obeh bregovih rek, kopičijo divja odlagališča odpadkov. Stanje naj bi bilo alarmantno tudi ob strugi potoka Studenčnica, ki je zasuta s smeti, vanjo pa se v neposredni bližini podjetja Magg nalagajo gradbeni material, asfalt in drugi odpadki – tudi nevarni.
»Inšpektorji težko dvignejo zadnjice«
Predsednica sveta četrtne skupnosti Polje Minka Jerebič pravi, da krajani že leta beležijo lokacije in na problem mesečno opozarjajo tako občinske kot državne inšpekcijske službe, a se nihče ne zgane. »Nekateri krajani napišejo celo koordinate in številke parcel, kjer so smeti. Vse to s fotografijami vred redno pošiljamo pristojnim inšpektorjem, ki pa težko dvignejo zadnjice, da bi pogledali na zemljevid in preverili, kje so te lokacije, kaj šele, da bi prišli na teren,« se huduje Jerebičeva.
Ker se divjih odlagališč iz pisarn ne vidi, so krajani sredi februarja pristojnim službam ponudili tudi pomoč na terenu pri identificiranju lokacij, a njihove ponudbe, pravijo, nihče ni sprejel. »Razen sodov z nevarnimi snovmi pod Šentjakobskim mostom, ki jih je prejšnji mesec odstranil Dars, se po več kot šestih mesecih ni zgodilo nič. Pa še v tem primeru so se na kraju dogodka predstavniki okoljskega ministrstva, mestne občine in Darsa kregali, kdo je pristojen za odvoz. Na koncu je popustil Dars in odstranil sode, a ostalih smeti se ni dotaknil,« pripoveduje Jerebičeva, tudi predsednica združenja krajanov Sp. Kašlja, Podgrada in Zaloga, kjer se sprašujejo, ali si Ljubljana glede na omenjeno sploh zasluži naziv zelena prestolnica Evrope. O neodzivnosti pristojnih organov so obvestili tudi evropsko komisijo.
Mestni inšpektoratzanika neodzivnost
A na inšpektoratu mestne občine Ljubljana pravijo, da se odzovejo na vse prejete prijave in ukrepajo v skladu s pristojnostmi, ki zajemajo nadzor in odstranjevanje komunalnih odpadkov – ne glede na to, kje so odloženi.
Tako so po lastnih besedah v zadnjem času v četrtni skupnosti Polje s pomočjo javnega podjetja Snaga počistili naslednje lokacije, kjer so bili nepravilno odvrženi komunalni odpadki: Cesta španskih borcev ob Ljubljanici, Mazovčeva pot – v neposredni bližini pod Debnim vrhom, Zajčja dobrava in ekološki otok pri diskontu Mercator v Polju, kjer redno čistijo. Na Cesti španskih borcev pod naseljem pa so s svojega zemljišča odstranili tudi gradbene in azbestne odpadke. Vse ostale lokacije, kjer po navedbah krajanov iz Polja prav tako rastejo črna odlagališča (glej okvir), pa so odstopili Inšpektoratu RS za okolje in prostor, ki je zadolžen za nadzor gradbenih in nevarnih odpadkov.
Na mestnem oddelku za varstvo okolja so dodali, da so leta 2009 začeli odstranjevati tudi nelegalno odložene gradbene in azbestne odpadke s svojih zemljišč in do danes odstranili večino tovrstnih odpadkov. Obenem so prepričani, da se je nelegalno odlaganje odpadkov v tem času bistveno zmanjšalo (glej tabelo). Lansko leto so identificirali 26 lokacij na zemljiščih v lasti mestne občine, s katerih so odpeljali gradbene in azbestne odpadke.
Državni inšpektorji se sprenevedajo
V nasprotju z mestnim inšpektoratom na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor ne vedo, koliko črnih odlagališč so lansko leto evidentirali na območju mestne občine Ljubljana in kako so ukrepali, saj tovrstnih evidenc ne vodijo. Pravijo pa, da so jim iz četrtne skupnosti Polje letos poslali tri dopise z označenimi črnimi odlagališči v njihovi četrti. »Opozorili so na sode z odpadnim kuhinjskim oljem pod šentjakobskim mostom, odpadke v Krajinskem parku Zajčja dobrava in na gradbene odpadke v Sp. Kašlju pri mostu čez Ljubljanico. V vseh teh primerih so bili uvedeni inšpekcijski postopki,« so pojasnili na okoljskem inšpektoratu. Dodali so, da o ostalih divjih odlagališčih, ki smo jih navedli na podlagi informacij krajanov iz četrtne skupnosti Polje (glej okvir), niso bili obveščeni, bodo pa naše informacije šteli kot prijavo, ki jo bodo – skladno s prioritetami dela – tudi obravnavali.
A predsednica sveta četrtne skupnosti Polje Minka Jerebič pravi, da gre za čisto sprenevedanje, saj prijav niso pošiljali samo letos in le z naslova četrtne skupnosti Polje, temveč to počno že vrsto let tudi kot združenje krajanov Sp. Kašlja, Podgrada in Zaloga ali posamezniki. »Nekatere prijave je podala tudi Ribiška družina Vevče,« je dodala Jerebičeva. Zanimivo je, da nam na okoljskem inšpektoratu niso omenili primerov, ki jim jih je odstopil mestni inšpektorat.
