Evropa zaradi včerajšnjega dogovora s Turčijo še zdaleč ni (od)rešena begunskega vprašanja. Povsem iluzorno je pričakovati, da beguncev na evropskih tleh po sklenitvi dogovora s Turčijo ne bomo več videli. Ko je Angela Merkel pred desetimi dnevi prejela nove turške zahteve, je vanje privolila zgolj zato, ker preostalim državam članicam ni mogla ponuditi boljše alternative trgovskemu dogovoru z begunci. Z nesolidarnostjo držav članic samopovzročena begunska kriza, v kateri evropska komisija zaradi preživetja Unije ni bila pripravljena pravno ukrepati proti kršiteljicam evropskih sklepov iz višegrajske četverice, ni več ponujala obilo manevrskega prostora. Pred začetkom prijaznejše plovne sezone se je dogovor s Turčijo zdel kot edina pot, da bi ponovno za silo spravili razglašene članice evropske družine, preden bi v spomladanskih mesecih dokončno uničile schengen z nacionalnimi ukrepi, ki so jih na valu nerazumnega strahu s pogledom na naslednje volitve narekovali lokalni populisti.

Cena dogovora med EU in Turčijo je gromozanska. Pravniki so sicer premierjem ponudili formalno kritje njihovih »dobrih namenov« in v dogovor zapisali čarobno formulacijo, da ne bo množičnega vračanja ljudi in bo Turčija spoštovala vse pravice vrnjenih beguncev. Kljub temu je dogovor še vedno poln lukenj. Nejasno ostaja, kako namerava EU nadzorovati, ali bo Turčija svoje zaveze res izpolnjevala. Nejasno ostaja tudi, ali bo Grčija ob vseh pomanjkljivostih svojega azilnega sistema zmožna ustrezno preveriti, ali je vsak posameznik v resnici upravičen do mednarodne zaščite, preden ga bodo vrnili v Turčijo. Poslej bo zgolj še 72.000 sirskih beguncev deležnih zelo skrčene politike »odprtih vrat« Evropske unije. Na cedilu so ostali vsi begunci iz Iraka, Afganistana, Eritreje, Somalije in drugih držav, kjer divjajo vojne. Ti ne bodo mogli uporabiti sistema zakonitega preseljevanja iz Turčije v EU, saj bo ta namenjen zgolj Sircem. Tukaj ne gre izbirati besed: to je izdaja humanosti. A s tem moralnih dilem za evropske voditelje ni konec. Ko bo 72.001. Sirec prispel na grška tla, bo preselitvena shema s Turčijo nehala veljati. In kaj potem? Bo Evropa zmožna nove omejene humanosti? Povrhu tega so to »solidarnostno« številko lahko zagotovili zgolj s prepisom že lani dogovorjenih kvot za premestitev beguncev iz Italije in Grčije, ki pa jih države tako ali tako niso izpolnjevale.

Včerajšnje slavje nad doseženim soglasjem v Bruslju zato spominja predvsem na patetično predstavo povrnjenega konsenza evropskih voditeljev, ki so pravne poncijpilatovske formulacije dogovora s Turčijo postavili nad humanost.