Te dni imamo le en problem. Dogaja se nam Planica. Vsi ekrani špricajo z njo. Vzneseni komentarji pa govorijo o zibelki slovenstva. In v čem je problem? Enostavno, Planica je prežeta z rdečo mafijo. Tam so se nastavljali in se še nastavljajo vsi, ki so del rdeče hobotnice. Vzdržujejo jo kot svoj spomenik, kot svoje srečanje, kot svoj VIP-milje najbolj posvečenih. Da ne govorimo o konkretnih stricih in nečakih iz ozadja, ki ustroj Planice poganjajo zadnjih trideset let. Planica se nam dogaja kot površje, pod katerim vse niti v rokah držijo tisti, ki jih prvak opozicije prepoznava z besedami: »Slovensko politično prizorišče je polno tragično izgubljenih figur.«
Planica se za njih pokaže kot fatamorgana. Zombiji s pomladjo prilezejo na dan. Je pa težko Slovence prepričati, da bi tisto skrito, potlačeno, grozljivo in nenavadno kar tako spustili na plano. V poplavi resničnostnih šovov se je zgodil tudi flop. In to pred startom prve epizode. Napovedanega nenavadnega rielitija Hipnoza ni in ni na spregled. Bojda zaradi pomanjkanja materiala. Tekmovalcev. Če so za druge resničnostne forme dolge vrste čakajočih in upajočih, jih tukaj ni niti za zagon. Zakaj ne? Zelo preprosto: Slovenci verjamemo, da kontroliramo situacijo. Da znamo blefirati, igrati, druge prinašati naokoli, jih očrniti, skratka s premišljeno strategijo in taktiko odgnati od nagradnega korita. Največ, kar se jim zgodi groznega, je kakšno domotožje. Igralci v Bilo je nekoč tarnajo nad osamljenostjo. Logično, saj živijo dvesto let zadaj. V nezačeti Hipnozi pa prevladuje strah. Strah, da v stanju, ki ga ne nadziramo, izrečemo nekaj, česar nočemo. Kaj pa če bo na dan prišlo tisto, kar skrivam? Tisto moje pravo bistvo. Na primer. Izdajam se za belega, pod hipnozo pa ven pride čisti rdečkar.
Donald Trump nima podobnih problemov. Njegovo nezavedno je že zdavnaj ušlo iz steklenice. On jasno pove, da nas je uničila politična korektnost. Toleranca in strpnost. Zato tudi na njegovih predvolilnih shodih s prizorišča izganjajo drugače misleče. Tudi fizično. Saj ravno ti razjedajo našo bit. Našo substanco. Mehičani, Kitajci, muslimani, obarvani, migrant in protestniki. V bistvu nam Donald govori tisto, kar si mnogi želijo v tej deželi. Obračunati z drugačnimi. Narediti spiske vseh, ki najedajo čisto slovenstvo. Tiste, ki le govorijo, naredijo pa nič. Kako verjeti zagovornikom sprejemanja beguncev, če pa v svoje velike vile ne sprejmejo nobenega od njih? In kdo ima pri nas velike vile? Odgovor je preprost: rdeča mafija. Tista, ki je na nepoštenih volitvah za svojo marioneto na čelo vlade postavila Mira Cerarja.
Nova24TV je na dobri poti, da nam razkrinka rdečo mafijo. Oni so prvi v službi resnice. In njihov program je genialen. Ne fopajo nas z resničnostnimi šovi. Oni raje kažejo posnetke kar tako. Resnične. Malo narave, malo ognjemetov, malo živali in meditativna muzika. Pravi Slovenec potrebuje razmislek. Da med odmerjeno dozo poročil, intervjujev in analiz rdečkasto prepojenega prostora malo razmisli. Se pripravi na obračun. Tudi s protestniki. Tudi fizično, če bo treba.
Ves teden se je obračunavalo v zdravstvu. Po tragediji v šempetrski bolnišnici so TV-voditelji ves čas ponavljali le eno mantro: kdo je odgovoren? Kdo je kriv? To so res najbolj priljubljena vprašanja, ki sogovorce spravljajo v kočljiv položaj. Če rečejo, da prevzemajo odgovornost, je takoj vprašanje: Zakaj pa še niste odstopili? Če rečejo, da ne sprejemajo odgovornosti, so takoj križani kot tisti, ki se za vsako ceno oklepajo položajev. Ali pa tisti, ki jim niso mar človeška življenja.
Ob takih tragičnih dogodkih na dan prilezejo vse frustracije. Vsi stereotipi in posploševanja. V zdravstvu so vsi za odstrel, razen kakšnih dohtarjev. Že zaradi tega, ker je zdravstvo prežeto z rdečo mafijo. Preprosto po sindikalistu, ki ima največjo minutažo na slovenskih ekranih, se zadeve razumejo takole: urgenca je bila zgrajena prehitro. Mudilo se je z odpiranjem in dokazovanjem, da ministrstvo za zdravje sploh kaj počne. Tehnični prevzem je naredil nekdo, ki je nesposoben. Tega nesposobnega je postavila nesposobna direktorica. Nesposobno direktorico je postavil nadzorni svet. Nesposobni nadzorni svet je postavilo ministrstvo. Nesposobno ministrstvo pa je hitelo z odpiranjem zato, da ne izgubi evropskih sredstev. In ta evropska sredstva delijo brezbrižni nesposobni birokrati v Bruslju.
In v ta Bruselj je hotela tudi Alenka Bratušek. Nesposobna že zaradi tega, ker je bila nastavljena figura. Marioneta tiste rdeče mafije, ki je nastavljala in nastavlja vse politične projekte edinim, ki jim ni vseeno. Edinim, ki so v službi resnice. Da tega ne sprevidimo, moramo biti v posebnem stanju. Morda smo pa res vsi v hipnozi…
