Ohlapnejša monetarna politika je že po sami definiciji prijaznejša do finančnih trgov. Vseeno pa ta novica, po začetnih pozitivnih premikih na ameriških in azijskih trgih, ni vlila optimizma na evropske trge, saj so v četrtek spet obrnili smer z lepimi minusi. Omenjena odločitev je vseeno vplivala na povišanje vrednosti evra na 1,13 proti dolarju. Posledično je tudi zlato spet skočilo za 3 odstotke na 1271 dolarjev. Že tako nizke obrestne mere so se v četrtek ponovno znižale. Predvsem je to značilno za države periferije, kot sta Italija in Slovenija, kjer naša 10-letna državna obveznica prinaša zgolj 1,3-odstotno donosnost. Obrestna mera na 10-letno ameriško državno obveznico Treasury ostaja, kljub letos pričakovanim dvigom Fedove obrestne mere na 1 odstotek, rekordno nizko, pri 1,87 odstotka.
Pri teh velikih premikih na delniških trgih so se v četrtek najslabše izkazale bančne delnice, ki so izgubile okrog 4 odstotke. Vse to nič ne čudi, saj so bile prav bančne delnice velike zmagovalke v zadnjem obdobju. Nova posojila namreč, ki jih bo ECB odobrila bankam v obliki TLTRO, so za banke, ki posojajo, zelo radodarna. A prav v posojanju tiči glavni problem, kajti rasti kreditiranja v evrskem območju ni, posledično se zelo velika likvidnost na finančnih trgih ne prenaša v gospodarsko rast.
Ob vsem tem je pomembno povedati, da so bili trgi v zadnjem obdobju relativno stabilni tudi zaradi stabilizacije razmer na Kitajskem in pri ceni nafte. Pri zadnji ostaja pričakovanje, kljub trenutnemu presežku ponudbe, da se bo državam, ki črpajo nafto, uspelo dogovoriti. Analitiki banke Morgan Stanley so se že opogumili, da je bilo pri nafti dno že doseženo, vendar naj bi ta vseeno ostala nizko vse do prihodnjega leta.
