Fotografija priklopov medicinskih plinov na opremo, ki so jo včeraj poslali iz Medicoengineeringa (družba, ki je novogoriškemu urgentnemu centru dobavila opremo), je jasna. Cev za kisik je bila v stropu nad sobo za oživljanje povezana s cevjo za dušikov oksidul, bolj znanem kot smejalni plin. Cev z dušikovim oksidulom pa s kisikom.

Glede na fotografijo se je napaka torej zgodila pri priklapljanju stativa z vsemi pomembnimi napravami v sobi za oživljanje na dovodne cevi. Ali je bilo prav to usodno za 52-letnega Edvarda Gregorčiča iz Kanala, ki so ga v urgentnem centru neuspešno oživljali, še ugotavljajo.

Vsi zanikajo odgovornost

Gregorčič je bil kot mehanik zaposlen v anhovskem podjetju Esal, pred službo pa je v Kanalu raznašal časopise, med drugimi tudi Dnevnik. Dozdajšnje ugotovitve so zbudile sume, da posledice delovne nesreče, v kateri ga je med popravilom stisnil stroj na liniji za proizvodnjo plošč strešne kritine, niso bile edini krivec za njegovo smrt. K temu bi lahko pripomogla tudi napaka pri priklopu plinov v bolnišnici.

»Napaka je bila na strojnih inštalacijah medicinskih plinov v medstropovju, ki niso del medicinske opreme, ki smo jo dobavljali. Bela cev je priključena na modro in modra na belo, kar je povzročilo napako v izpustih na sklopkah. Priklope je izvajal Medicop,« je včeraj sporočil Igor Zabret, direktor podjetja Medicoengineering. Pojasnil je, da je Medicop izvedel celotne inštalacije medicinskih plinov, priklope stativov nanje, testiranja in dal dokazila o zanesljivosti pri tehničnem pregledu.

V Medicopu odgovornost za napako zanikajo. »V sklopu izvajanja del in storitev v Urgentnem centru Šempeter pri Novi Gorici podjetje Medicop ni bilo ne pooblaščeno niti pogodbeno zadolženo za izvedbo fiksnega in končnega priklopa katerega koli stativa. Podjetje ni opravljalo testiranja na sklopkah za medicinske pline, vgrajene v stative, ki so bili dobavljeni s strani drugega dobavitelja. Podjetje Medicop, ki niti ni v preiskavi, ni in ne more biti odgovorno za napačno priključitev in tragične posledice, ki so se zgodile,« je včeraj zatrdil direktor podjetja Peter Podlunšek.

Do sprememb pa je očitno prišlo v sami policijski preiskavi. Če so v sredo še preiskovali sum kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, so včeraj njihove aktivnosti potekale v smeri dokazovanja povzročitve splošne nevarnosti. Če bodo krivdo uspeli dokazati, bo za obdolžence to bolj obremenjujoče.

»Prva je odgovorna bolnišnica«

Svojci pokojnika so se odločili, da o dogajanju v bolnišnici ne bodo javno spregovorili. V bolnišnici včeraj niso odgovorili na naše vprašanje, ali so morebiti prizadetim zaradi dovajanja napačnega plina oziroma njihovim družinam že ponudili odškodnino. Direktorica Nataša Fikfak je v svoji izjavi pojasnila le, da so s svojci pokojnega v nenehnem kontaktu in da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da jim pomagajo. Tudi izjav o morebitni povezavi tehnične napake s smrtjo ne dajejo, ker je preiskava še v postopku strokovne presoje in ker s tem ne želijo pritiskati na svojce pokojnega.

»Korektno bi bilo, da bi zdravstvena ustanova zavarovalnici, pri kateri je zavarovana za odškodninsko odgovornost, naročila, naj poda zavarovalno ponudbo prizadetim. Šele v drugem koraku naj rešuje pravna razmerja z izvajalci del, podizvajalci in ministrstvom kot naročnikom,« je poudaril odvetnik David Sluga, ki je v sodnih postopkih doslej zastopal tako bolnišnice kot prizadete in njihove svojce. Prva odgovornost je na zdravstveni ustanovi, čeprav je bila morda zadnja v verigi nadzora, je poudaril. Poleg tega bolnišnica ni odgovorna le za ravnanje svojih zdravnikov in medicinskih sester, ampak tudi tehničnega osebja, ki preverja delovanje inštalacij.