Kot se je pozneje izkazalo, je komisija za povišanje skromnega honorarja zaprosila iz utemeljenih razlogov: pred časom močno znižani honorar članom komajda pokrije potne stroške. A tudi če bi zanj zaprosili zgolj zato, ker menijo, da delajo dobro in so si ga zaslužili, bi bila tovrstna pobuda ministrici spoštovanja vredna – v nasprotju s potezo ministrstva, ki je želelo s honorarji pogled javnosti preusmeriti z masla na ministričini glavi, torej dejstva, da je pri dodeljevanju sredstev državnim muzejem povozila mnenje stroke. Ministrstvo pod vodstvom Julijane Bizjak Mlakar ne podcenjuje le strokovnega dela, pač pa tudi novinarsko delo, ko računa, da bomo novinarji podtaknjene diskreditacije nekritično povzemali.
Primer ni osamljen. Strategija »napad je najboljša obramba« je postala tako rekoč uradna, ko je »zasebnih interesov« obtožila nekdanjega predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Metoda Pevca, ki je skupaj z drugimi člani sveta premierja novembra pozval k razrešitvi ministrice. S tem je diskreditirala tako Pevca kot člane komisije, ki jih je zreducirala na marionete v domnevni Pevčevi osebni križarski vojni proti ministrici. Podobno je ministrstvo demoniziralo vedno kritično društvo Asociacija, češ da ščiti partikularne interese, kot da ne bi društvo svojega zastopstva nevladnih organizacij in samozaposlenih vzpostavljalo povsem odkrito. Pri tem je simpatično, da ministrica zasebnega interesa, ki pogosto nima kritja v javnem interesu, pogosto ne opazi pri tistih, ki so ji nekoliko bolj pri srcu.
Ministrica se tako enkrat želi pokazati kot pravična zaščitnica šibkih samozaposlenih, na katere se tako kot nanjo spravljajo izkoriščevalske nevladne organizacije, drugič je brez krivde samo zato, ker jo kritizira nekdo, ki ima strašni madež interesa, tretjič je pogumna varuhinja državne blagajne, ko ne popusti pred pogoltno komisijo. A edina, ki v resnici igra umazano igro povračilnih ukrepov in preusmerjanja pozornosti, je ministrica sama, ki krvavo potrebuje boljše medijske svetovalce. Ali vsaj take, ki so se posla učili kako drugače kot z gledanjem Kevina Spaceyja v Hiši iz kart.
