Po govoru Maria Draghija je evro najprej močno izgubil, trgi pa pridobili. Toda še pred koncem konference so evropske borze spremenile smer in v povprečju pridelale kar 5-odstotni minus glede na najvišje dnevne tečaje. Razloge za negotovost vlagateljev gre iskati v Draghijevih predvidevanjih glede trajanja posredovanj ECB. Že pred tem smo spremljali tudi zasedanje članov japonske centralne banke, ki pa se ni odločila za znižanje obrestnih mer v negativno območje. Posledično je japonski jen pridobil, glavni tokijski indeks Nikkei pa se je obarval v rdeče.
Fokus trgovalcev se je v ponedeljek hitro obrnil proti ameriški centralni banki (FED), ki je v sredo sklenila dvodnevno zasedanje. Na njem sicer niso sprejeli odločitev o spremembi obrestnih mer, ki ostajajo na enakih ravneh. So pa sporočili, da je deflacija nov največji sovražnik ameriške ekonomije. Proti temu se bo FED v prvi vrsti bojeval z upočasnjenim tempom prihodnjih dvigov obrestnih mer. Rezultat zasedanja ameriških centralnih bankirjev je bil opazni zdrs vrednosti ameriške valute, saj je indeks dolarja od srede zvečer izgubil že več kot 2 odstotka vrednosti proti košarici valut. Šibek dolar je v sredo dvignil vrednost zlatu, srebru, nafti in tudi delniškim indeksom. Vendar so se vlagatelji, podobno kot v primeru ECB, že naslednji dan »premislili« in potisnili predvsem tečaje delniških indeksov nekoliko nižje.
Vse centralne banke so dostavile pretežno pričakovane novice, zato se trgovalci znova obračajo k ceni nafte, ki jo v zadnjih dneh krojijo novice o morebitni zamrznitvi produkcijskih kvot na aprilskem zasedanju Opeca. Poleg nafte veliko skrbi povzročajo vse glasnejše govorice o možnosti zdrsa ameriškega gospodarstva v recesijo že v letu 2016, čemur pa nekoliko kljubujejo poslovni rezultati največjega transportnega podjetja v ZDA.
Fedex je namreč v sredo zvečer objavil poslovne rezultate za minulo četrtletje, ki so bili nad pričakovanji analitikov. Prihodki so se v preteklem četrtletju zvišali za 0,9 milijarde dolarjev, na 12,65 milijarde dolarjev. Za 24 odstotkov se je okrepil dobiček na delnico, glavni pogon pa je bilo izboljšanje marž v segmentu ekspresne dostave. Delnica družbe je januarja pri 120 dolarjih dosegla dno, v sredo zvečer pa se je povzdignila do pomembnega odpornega nivoja pri 145 dolarjih. Preboj nad to mejo bi pomenil jasno tendenco delnice, da želi ponovno testirati višje nivoje.
