Koalicijski partnerji so se včeraj strinjali, da zadnja pokojninska reforma daje rezultate in da je treba počakati do leta 2019, ko se bodo končala njena prehodna obdobja. Pred letom 2020 torej nova pokojninska reforma ni potrebna, so sklenili. Ob tem se je koalicija zavezala, da bo nemudoma začela pripravo strokovnih podlag za spremembe obstoječe pokojninske zakonodaje in pripravo temeljev za novo reformo. Ministrstvo za delo bo že prihodnji mesec predstavilo tako imenovano belo knjigo, ki bo vsebovala analizo stanja in predloge možnih rešitev za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne.
Debata o strukturnih reformah, med drugim tudi pokojninske, se je znova razvnela po nedavni ugotovitvi finančnih ministrov držav z evrom, da bo Slovenija letos strukturni primanjkljaj namesto za 0,6 odstotka znižala le za 0,1 odstotka BDP. Finančni minister Dušan Mramor je na nujnost pokojninske reforme opozoril prejšnjo nedeljo ob vladni obravnavi osnutka nacionalnega reformnega programa, pri tem pa naletel na oster odpor koalicijskih partneric DeSUS in SD. Spor se je umiril, ko je Mramor v torek povedal, da so ga koalicijski partnerji narobe razumeli in da ni mislil, da je treba pokojninsko zakonodajo sprejeti kar takoj.
Stroka ni enotna
Stroka je glede časovnice za uvedbo nove pokojninske reforme različnega mnenja. Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je sprememba zakonodaje v tem trenutku »absolutno nepotrebna«. »Zadnja reforma ima zelo dobre učinke, poleg tega pa deluje šele tri leta. Z novo reformo ni treba hiteti vsaj do leta 2021 ali 2022,« ocenjuje Stanovnik.
Drugačnega mnenja je Janez Malačič, njegov kolega z ekonomske fakultete, sicer pa strokovnjak za demografijo. »Slovenija se vseh reform loteva z zamudo. Če ves čas zamujate, se problem samo prelaga in kopiči,« opozarja Malačič. Čeprav se strinja, da zadnja reforma daje določene rezultate, porast števila upokojencev je bil na primer lani najnižji v zadnjih 20 letih, zvišujeta se upokojitvena starost in pokojninska doba žensk, pa po drugi strani opozarja, da je razmerje med številom zavarovancev in upokojencev, ki znaša le 1,37, eno najnižjih v Evropi, ob tem pa mora državni proračun prispevati že kar tretjino vseh obveznosti za pokojnine.
V pokoj pri 68 letih
Da obstoječi pokojninski sistem ni vzdržen, je v analizi ocene učinkov strukturnih ukrepov opozoril tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »V Sloveniji imamo zelo kratko obdobje zaposlenosti, na drugi strani pa se prezgodaj upokojujemo. Primerjave z EU nas po zaposlenosti starejših od 55 let postavljajo na sam rep. Podaljšanje delovne dobe je zato nujno, še posebej, ker se demografska slika močno slabša,« poudarja direktor Umarja BoštjanVasle in opozarja, da je med državami EU največje tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ prav v Sloveniji.
Za Umar je najnujnejše zvišanje dejanske upokojitvene starosti, ki je v Sloveniji med najnižjimi v EU, pri ženskah celo drugo najnižje. Zato predlagajo, da bi se povečevanje upokojitvene starosti in pokojninske dobe vezalo na podaljševanje pričakovanega trajanja življenja, in sicer tako, da bi se starost in doba vsakih pet let povečali za dve tretjini podaljšanja pričakovane življenje dobe pri starosti 60 in 65 let – glede na podatke statističnega urada bi to pomenilo za od osem do devet mesecev. Umarjev izračun sicer kaže, da bi se moški leta 2060 upokojevali pri starosti 63 let in pol ter s 43,5 leta pokojninske dobe, ženske pa pri 63,1 leta starosti in 43,1 leta pokojninske dobe. Za najmanj 15 let pokojninske dobe bi upokojitvena starost znašala 68,1 leta za moške in 67,9 leta za ženske.
Alternativna možnost s približno enakimi finančnimi učinki sta dva enkratna dviga upokojitvene starosti in pokojninske dobe. Po predlogu Umarja bi se z novo reformo upokojitvena starost zvišala na 63 let ob 43 letih pokojninske dobe oziroma na 67 let ob 15 letih pokojninske dobe. Čez 15 let, torej leta 2035, pa bi se upokojitvena starost in pokojninska doba dvignili na 65 oziroma 45 let, pri 15 letih pokojninske dobe pa na 68 let.
Med ukrepi, ki bi delovali že na kratek rok, pa se vse bolj omenja sprememba pri usklajevanju pokojnin. Namesto sedanjega, ki v 60 odstotkih upošteva rast povprečnih plač in v 40 odstotkih inflacijo, bi se pokojnine usklajevale le z inflacijo. Povprečni letni prihranek naj bi v tem primeru znašal približno 70 milijonov evrov.
