Enajst slovenskih nevladnih organizacij, med njimi Pravno-informacijski center PIC, Amnesty International Slovenije (AIS) in Mirovni inštitut, je včeraj opozorilo, do bi vračanje beguncev iz Grčije (oziroma iz EU) v Turčijo lahko pomenilo kršitev mednarodnega prava. Pred današnjim vrhom EU, na katerem naj bi evropski voditelji potrdili načelni dogovor o vračanju beguncev v Turčijo in sprejemanju sirskih beguncev v razmerju 1:1, so se tako pridružili številnim kritikam nevladnih organizacij in Visokemu komisariatu ZN za begunce (UNHCR).
»Vračanje nezakonitih migrantov, ki bi v Grčijo prispeli iz Turčije, brez možnosti, da v Grčiji oziroma EU zaprosijo za azil, ali brez možnosti, da bi navedli razloge, zaradi katerih Turčija zanje ni varna država, bi pomenilo kolektivni izgon, ki je po četrtem členu protokola številka štiri k evropski konvenciji o človekovih pravicah prepovedan,« so sporočile direktorice PIC, AIS in Mirovnega inštituta. Premierja, ki je po poklicu profesor prava in je bil tudi njihov učitelj na ljubljanski pravni fakulteti, so opozorile še na možne kršitve 19. člena listine EU o temeljnih pravicah, 38. člena postopkovne direktive EU v povezavi s kvalifikacijsko direktivo EU, drugega odstavka drugega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, načel ženevske konvencije o beguncih ter morebitnih bilateralnih sporazumov o vračanju evropskih držav s Turčijo. »Dogovor med EU in Turčijo bi pomenil trgovanje s človeškimi življenji in smrtni udarec mehanizmu varovanja pravic beguncev,« je povedala direktorica AIS Nataša Posel.
Politiki obljubljajo, da dogovor ne bo kršil mednarodnega prava
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred današnjim vrhom EU v bundestagu vnovič zagovarjala sklenitev načrta za vračanje beguncev in migrantov, ki so na nezakonit način vstopili na evropsko ozemlje, Turčiji. Merklova, ki je podobno kot drugi evropski voditelji upe za zajezitev migracij v EU polagala prav v dogovor s Turčijo, včeraj ni zvenela več tako prepričano, da bo dokončni dogovor možno tudi dejansko doseči. Prav številna odprta pravna vprašanja so zamajala njen optimizem, pa čeprav je poudarjala, da je dogovor s Turčijo kot glavno tranzitno državo beguncev na poti v Evropo treba doseči.
Tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk je po pogovorih pri turškem premierju Ahmetu Davutogluju ostajal previden. Podobno kot prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je poudarjal, da bo moral dogovor biti skladen z mednarodnim pravom in evropskim pravnim redom. Skupaj z Davutoglujem je pripravil spisek odprtih izvedbenih vprašanj, ki naj bi jih danes in jutri evropski voditelji dorekli s pomočjo mednarodnih pravnikov.
Timmermans je zatrdil, da bo EU za vrnjene begunce v Turčijo zagotovila, da bodo uživali vse pravice mednarodne zaščite. Da bo postopek vračanja beguncev skladen z mednarodnim pravom, bosta morali tako Grčija kot Turčija spremeniti svojo zakonodajo, kar je Timmermans ocenil za izvedljiv, a težak proces. Direktorica PIC Katarina Bervar Sternad je opozorila, da evropsko pravo prepoveduje postavljanje beguncev v položaj, v katerem jim grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje. Zaradi oteženega dostopa do humanitarne pomoči, osnovne zdravstvene oskrbe ter zaradi izkoriščanja delovne sile in prisilnega dela, tudi otrok, Turčije nikakor ni mogoče šteti za državo, kamor bi EU v skladu s svojim pravom lahko pod katerimi koli pogoji vračala begunce.
Zakonito preseljevanje beguncev iz Turčije ostaja nedorečeno
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon je dejala še, da bi bilo treba smrtno nevarne tihotapske poti res ustaviti, vendar Evropa kot alternative ne ponuja drugih učinkovitih mehanizmov za preselitev beguncev na varno. Ni denimo jasno, koliko beguncev bi EU po dogovoru s Turčijo sprejela, in ne, katera država bi jih dejansko vzela na svoje ozemlje. Za delovanje sistema vračanja in zakonitega sprejemanja beguncev v razmerju 1:1 bo po ocenah evropske komisije sicer nujno treba okrepiti prizadevanja na področju preselitve. Evropska komisija bi želela že lansko jesen sprejete preselitvene kvote, ki doslej niso zaživele (od 160.000 beguncev je bilo preseljenih zgolj 937 prosilcev za azil), razširiti tudi na dogovor EU-Turčija. Že dogovorjene kvote (okoli 72.000 mest) bi torej lahko uporabili tudi za preselitev sirskih beguncev iz Turčije, ob čemer je Timmermans poudaril, da bi morale države ponuditi še nova mesta za preselitev beguncev iz Turčije.
Slovenske nevladne organizacije zaradi vseh odprtih vprašanj slovenskega premierja pozivajo, naj za Turčijo ne uporablja koncepta »varne tretje države« (kamor bi bilo mogoče vračati begunce, op. p.). Cerar po njihovem mnenju ne bi smel sprejeti »dogovora s Turčijo o trgovanju z begunci«, prav tako pa naj bi zavrnil »koncept, da bo preseljevanje beguncev v EU pogojeno s tem, koliko prihodov beguncev, prosilcev za azil in imigrantov v EU bo Turčija preprečila«. Iz kabineta predsednika vlade so nam sporočili, da bo »zadnji osnutek dogovora mogoče komentirati, ko bo dejansko predložen, torej na samem zasedanju«. Trenutno je dogovor med EU in Turčijo še v usklajevanju, so poudarili. »Kot veste, pa je evropska komisija zagotovila, da bo predlog dogovora spoštoval evropsko in mednarodno pravo, katerima je zavezana tudi Republika Slovenija,« so dodali.
