Slovenski policiji pri komunikaciji z begunci iz bližnje- in srednjevzhodnih dežel bistveno pomagajo prevajalci. Nekateri med njimi so po pričevanjih beguncev aktivno udeleženi v nekorektnih obravnavah prosilcev za azil, četudi policija zatrjuje, da spoštujejo kodeks in da ne kršijo pravic beguncev. Begunci denimo poročajo o napačnem prevajanju, kadar je prevajanje potekalo v angleščino, o zastavljanju zvijačnih vprašanj in celo o tem, da je neka prevajalka uničila dokumente, za kar nikakor nima pristojnosti. Kodeks prevajalcev, ki sodelujejo s slovensko policijo, jasno pravi, da je »njihova edina naloga« tolmačiti in prevajati izjave prosilca in vprašanja uradne osebe natančno in verodostojno.
Najemajo le kvalificirane prevajalce
Zaradi izrednega povečanja policijskih postopkov s tujci, ki izhajajo iz bližnje- in srednjevzhodnih držav, je policija januarja objavila javna poziva za prevajalce iz arabskega, kurdskega, paštunskega in farsi jezika v slovenski ali angleški jezik, kar seveda ne pomeni nujno, da so s tem zajeli prav vse različne jezike, ki jih govorijo begunci.
Pogodbe ima ministrstvo trenutno sklenjene z 21 prevajalci; po imenih sodeč je za večino od njih mogoče sklepati, da gre za njihove materne jezike ali da so znanje pridobili tudi prek družinskih vezi. Njihove storitve policija uporablja po potrebah, delo pa opravljajo na celotnem območju delovanja policije, torej v prostorih posameznih policijskih postaj, v prostorih centra za tujce in drugod.
Na vprašanje, kakšne kvalifikacije so zahtevali od prevajalcev, ministrstvo za notranje zadeve in policija odgovarjata, da so morali predložiti ustrezno veljavno dokazilo o pisnem in ustnem znanju jezika. »Gre na primer za opravljen izpit za sodnega tolmača, za spričevalo, iz katerega je razvidno, da je zaključil izobraževanje v določenem jeziku, potrdilo o opravljenem tečaju ipd. To velja tako za tuji kot za slovenski jezik.«
Dosegljivi 24 ur na dan
Poleg splošnih določb pogodbe s prevajalci vsebujejo določila o dosegljivosti, odzivnosti, spoštovanju kodeksa pri delu na področju mednarodne zaščite, o zaščiti osebnih in drugih podatkov ter upoštevanju določil zakona o mednarodni zaščiti pri izbiri tolmačev in načinu izvajanja pravice do tolmača. Dolžnost prevajalcev je, da morajo zagotavljati prevajanje 24 ur na dan vse dni v letu, vključno s sobotami, nedeljami, prazniki in dela prostimi dnevi. Na potrebo po prevajanju se morajo odzvati najkasneje v dveh urah po posredovanju poziva na telefonsko številko, ki so jo navedli v vlogi, oziroma v najkrajšem možnem času.
Pri spopadanju z migrantsko situacijo je policiji prevajalsko pomoč ponudil tudi Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) s svojimi pogodbenimi prevajalci. Prevajalcem delo odreja njihov delodajalec, UNHCR, ki mu policija le sporoča potrebe po prevajanju po posameznih lokacijah in v posameznih fazah policijskega dela, pravijo na ministrstvu in dodajajo: »Ti prevajalci opravljajo prevajanje pod nadzorom policije oziroma v sodelovanju s policisti. Tako prevajajo pri komunikaciji med policisti in tujci, nudijo pomoč pri usmerjanju tujcev, pri razjasnitvi določenih postopkov, dejstev in podobno.«
Na terenu je potrebna občutljivost
Za mnenje o kompetencah prevajalca, ki opravlja delo na področju humanitarne krize, kot je begunska, smo povprašali Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije. Prepričani so, da mora ob poznavanju maternega in tujega jezika, ki sta pri prevajanju enako pomembna, prevajalec znati posredovati vse informacije iz izhodiščnega v ciljni jezik. Prevajalec mora biti zato specializiran za uporabo strokovne terminologije področja prevajanja. Ob splošnem znanju in široki razgledanosti mora biti prevajalec obenem seznanjen s kulturo, v katero oziroma iz katere prevaja, saj mu to omogoča, da lahko izlušči specifično mišljenje, čustva in druge nebesedne elemente. »V izrednih razmerah in tudi v primeru humanitarne begunske krize se od vseh 'delavcev' na terenu, tudi od tolmačev, pričakujeta še večja občutljivost ter razumevanje razmer in ljudi,« je v imenu društva sklenila Špela Kutin.
