»Tu ni nobene teorije zarote, samo aroganca, nesposobnost in pohlep so krivi, da NSA (National Security Agency) ni znal predvideti in preprečiti terorističnega napada 11. septembra,« je povedal William Binney v pogovoru po projekciji filma Dobri državljan (A Good American) v Kinodvoru. In režiser, avstrijski dokumentarist Friedrich Moser, mu je pritrdil: »To ni toliko film o vohunjenju kot o samovoljnosti ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) ter o cinizmu in pohlepnosti njenih vodilnih… Ostal sem brez besed, ko sem neko direktorico, ki je v agenciji tretja po rangu, slišal izjaviti: 'Enajsti deveti je za nas darilo.'«
Dobri državljan je torej film o Williamu Binneyju, nekdanjem geopolitičnem analitiku in tehničnem direktorju pri NSA, matematiku in kriptologu (ko je delal še za vojaško obveščevalno službo, je dekodiral sovjetska vojaška sporočila) ter avtorju številnih orodij in naprav za nadzor in obdelavo podatkov. Zasnoval in razvil je digitalni sistem Thin Thread, ki je lovil vso komunikacijo, ki je po svetu potekala po kablih, satelitih, internetu in mobilnih telefonih. Tako so dobili nekaj, kar so imenovali »debela rit«: neizmerne količine podatkov, »na desetine terabajtov na minuto«, ki jih je bilo nemogoče pregledati in so bili zato neuporabni. Binney se je tedaj domislil nečesa, kar je imenoval »metadata«, to je nekakšen sistem, ki je zmogel identificirati, kdo komunicira s kom. Tako so, razlaga v filmu, lahko odkrili socialna omrežja oziroma lokalizirali skupine kriminalcev, teroristov, pralcev denarja in subjekte drugih nezakonitih dejavnosti.
Hudo sofisticirano, najbrž ne le za »navadnega državljana« ali gledalca, zato pa je vsaj pogled na računalniško simulacijo tega sistema prav fascinanten: vidimo naš planet, preboden z nešteto točk – to smo mi, zemljani – med katerimi švigajo puščice, kar so najbrž komunikacijski signali. Seveda so med temi točkami tudi državljani ZDA, toda te »domače« podatke je Thin Thread zakriptiral, da bi onemogočil njihovo zlorabo. In kot kaže, je bil edini problem tega sistema ta, da ni bil dovolj drag. Novega šefa NSA, generala Michaela Hydna, so zanimali samo takšni sistemi, za katere lahko od države dobi milijarde dolarjev. Našel je zasebnega izvajalca in za njegov program Traiblazer so dobili štiri milijarde dolarjev. Agencijski Thin Thread pa so zaprli. Nekaj mesecev pred 11. septembrom 2001. Binney tedaj še ni zapustil NSA, po »nine eleven« pa ga je, zgrožen in ogorčen, ker je bil prepričan, da bi s Thin Thread lahko preprečili napad na stolpa Svetovnega trgovinskega centra. Samo verjamemo mu lahko, da je to odkril, ko se je preoblečen v čistilca vtihotapil v NSA in pognal svoj Thin Thread.
»Toda šefi NSA ne bodo nikoli priznali, da so kdaj kaj zamočili. Kaznovani so tisti, ki razkrijejo njihovo nesposobnost,« pravi Binney, ki so mu agenti FBI že vdrli v hišo in pretili s pištolami. Njegov Thin Thread pa NSA vseeno uporablja, toda le za nadzorovanje ameriških državljanov. »Še nikoli doslej pa niso preprečili kakšne teroristične dejavnosti.«
