Blejski in okoliški kmetje si lahko oddahnejo. Občina Bled jim vendarle ne bo prepovedovala gnojenja v glavni turistični sezoni, pač pa jim bo priskočila na pomoč s sofinanciranjem sredstva, ki ob gnojenju omejuje neprijeten vonj. To je včeraj napovedal blejski župan Janez Fajfar. Blejski občinski svetniki namreč na zadnji seji niso sprejeli prenovljenega odloka o javnem redu in miru, ki je vseboval omenjeno prepoved. »To je bil šele predlog, vendar je bilo v njem toliko odprtih vprašanj, da bo potrebnega še kar nekaj usklajevanja,« je dejal župan. Med mnogimi nedorečenimi stvarmi je bilo tudi vprašanje gnojenja.
Takšno pobudo, da naj občina pomaga pri nakupu sredstev proti širjenju smrada, so okoliški kmetje, kot nam je povedal eden od njih, Mirko Rimahazi, občini že predlagali, a doslej niso bili uslišani. »Kmetje to sredstvo večinoma redno uporabljamo,« je dejal. Ker ni okolju škodljivo, na občini pravijo, da jim bodo pomagali tako, da bodo zanj vsakemu kmetu, ki obdeluje površine v občini, prispevali kar polovico vsega denarja. »Na letni ravni računamo, da nas bo to stalo okoli 6000 evrov,« pravi blejski župan. »Denar bomo prispevali za vsakega kmeta, ki se bo obrnil na nas in ki obdeluje površine v naši občini, ne glede na to, ali morda izhaja iz katere od sosednjih občin in ima dejavnost prijavljeno tam,« je še dodal.
Po več letih odločeni najti rešitev
Natančnejši pogovori s kmeti o tem še potekajo. Kmetje so sicer prepričani, da smrad bolj kot obiskovalce turističnega bisera moti domačine, čeprav občinski svetniki v svojih pobudah za boj proti smradu navajajo, kako se turisti poleti zaradi kmetov, ki gnojijo polja in travnike, zapirajo med štiri stene. Zato so tokrat s predlogom odloka, ki ga že spreminjajo, sprva zapisali kar prepoved gnojenja, ki bi v poletni turistični sezoni zrak prekomerno obremenil s smradom. Kmeta, ki tega ne bi upošteval, pa bi oglobili z 200 evri, če bi šlo za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, pa s 1000 evri globe in dodatnimi 400 evri za odgovorno osebo.
Čeprav Blejci še niso prišli do končne rešitve, kako uskladiti delo kmetov ter turistom in domačinom zagotoviti prijetno ozračje, so po besedah župana odločeni, da tokrat to izpeljejo do konca. Smradu s travnikov in polj so se namreč lotili že nekajkrat, vendar nobene zamisli doslej niso izpeljali do konca. Med dosedanjimi neuresničenimi rešitvami je bila na primer ideja, da bi vse kmetijske površine in s tem dejavnosti kmetov, ki zrak obremenjujejo s smradom, preselili na obrobje občine in jih tako odmaknili od turistov.
