»V bolnišnico sem prišla polna optimizma o nadaljnjem razvoju. Vedela sem, da finančna situacija ni briljantna. Da je tako hudo, pa si nisem mislila,« pravi direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan, ki je vodenje te ustanove v začetku leta prevzela od dolgoletne direktorice Mire Retelj. Številke so alarmantne. Lansko leto je bolnišnica pridelala 2,3 milijona evrov izgube, starih nepokritih izgub je za tri milijone, neplačanih obveznosti pa kar 8,5 milijona evrov, kar jim povzroča velike likvidnostne težave.
Brez pomoči države ne bo šlo
Vodstvo napoveduje sanacijske ukrepe, a o podrobnostih še ne želi govoriti. Več naj bi bilo znano čez kakšen mesec, ko bo opravljena tudi revizija poslovanja, ki jo je zahteval svet zavoda bolnišnice. Tako Kramar-Zupanova kot strokovna direktorica Lučka Kosec ob tem zagotavljata, da bodo storili vse, da sanacijskih ukrepov bolniki ne bi občutili. »Zagotovo se ti ukrepi ne bodo poznali pri strokovni obravnavi pacientov. Lahko pa pričakujemo daljše čakalne dobe pri določenih programih,« dodaja Koščeva.
»Finančne sanacije ne bomo zmogli brez pomoči ustanoviteljice, torej države. Bolnišnica nujno potrebuje denar za tekoče poslovanje,« poudarja Kramar-Zupanova. Po besedah Koščeve do izgub med drugim prihaja zato, ker so potrebe pacientov mnogo večje od razpoložljivih oziroma plačanih programov. Lani so tako obravnavali 1200 pacientov več od plačanega obsega.
Največjo izgubo jim po besedah Kramar-Zupanove prinaša interna urgenca, kjer izvajajo celoten program, čeprav dobijo plačano le polovico. Zato bo treba temeljito prečesati obstoječe programe, jih uskladiti ter prilagoditi potrebam ljudi, zmožnostim bolnišnice in pogodbi z zdravstveno blagajno. Urgentni center, ki so ga odprli januarja in kjer po besedah Kramar-Zupanove opravijo veliko več primerov, veliko več dejavnosti in programa z veliko več kadra, kot dobijo za to plačano, je samo v prvem mesecu delovanja pridelal dobrih 150.000 evrov izgube.
Nekatere programe bo treba oklestiti
Določene programe bodo vendarle morali krčiti. »Vseh programov, ki jih nimamo plačanih, zagotovo ne bomo mogli izvajati v takem obsegu kot doslej, denimo programa urologije, ki ga pri nas opravlja strokovnjak iz sosednje bolnišnice. Seveda bi želeli, da ostane, vendar nam njegov program prinaša izgubo,« dodaja Koščeva. Nasploh so kadrovsko sicer dobro zasedeni, še največ težav imajo na radiologiji, kjer imajo veliko zunanjih pogodbenih sodelavcev, ki pa jih potrebujejo za izvedbo programa.
Poleg finančne injekcije za tekoče poslovanje bolnišnica kliče tudi po nujno potrebnih investicijah. Tako je bolnišnica ob izgradnji urgentnega centra najela kredit za dograditev enega nadstropja za potrebe intenzivnega oddelka. A kot pravi Kramar-Zupanova, so to zgolj stene, tako da bo potrebnih vsaj še pet milijonov evrov, da bo oddelek dejansko zaživel. Dolgoletna rakava rana je tudi interna bolnišnica, ki domuje v več kot stoletje stari, povsem neprimerni stavbi. Načrti za izgradnjo sicer obstajajo že petnajst let, a do izvedbe še ni prišlo. Investicija je ocenjena na štirinajst milijonov evrov, pri tem pa prav tako računajo na državni denar.
