Potem ko je v torek japonska centralna banka ostala zvesta svoji politiki, niti pri Fedu ni pričakovati posebnosti. Pomembnost in odvisnost razpoloženja vlagateljev od ukrepov centralnih bank gre pripisati največjim strahovom borznih udeležencev. Če je bilo v začetku leta največ strahov povezanih z ohlajanjem kitajskega gospodarstva ter dolžniške krize trgov v razvoju, so v tekočem ponovno v ospredju vprašanje nedelovanja, limiti ekspanzivnih denarnih politik centralnih bank in verjetnost, da bi se ameriško gospodarstvo v prihodnje skrčilo. Glede na makroekonomske podatke za največje svetovno gospodarstvo prihajajo mešani signali. Ameriški potrošniki kot glavni motor gospodarstva v prvih mesecih niso najbolj razpoloženi. Prodaja na drobno je februarja nazadovala za 0,1 odstotka, kar je še vedno bolje od pričakovanj analitikov. Skrb povzroča revizija januarskih podatkov ki so po prvotni oceni kazali na minimalno rast prodaje, vendar je revizija pokazala na padec slednje v višini 0,4 odstotka. Glede na to, da potrošnja predstavlja 70 odstotkov BDP, zadnji podatki vsekakor pritrjujejo, da so napovedi o več kot dvoodstotni rasti ameriškega gospodarstva pod vprašajem. Na drugi strani pa o robustnosti ameriške ekonomije pričajo podatki s trga dela, kjer je v tednu, ki se je končal 5. marca, za nadomestilo zaprosilo najnižje število Američanov po oktobru 2015. Zadnji podatki o gibanju cen v ZDA dopuščajo tudi v bodoče veliko ugibanj glede prihodnjega dviga obrestnih mer. Februarski podatek kaže na porast cen v višini ene odstotne točke, kar je kljub vsemu še vedno krepko pod ciljnimi vrednostmi ameriške centralne banke v višini dveh odstotnih točk.
Počasi postaja očitno, da so padajoče in nestanovitne cene surovin postale vse pomembnejši dejavnik za spodbujanje gospodarstev ter hkrati dodatni element, ki skrbi za nestanovitnost delniških trgov.