Hamdi Ulukaya se je rodil v majhni vasi ob reki Evfrat v vzhodni Turčiji v pastirski, polnomadski družini, v kateri pridelujejo ovčji, kozji in kravji sir ter jogurt. Kot pravi sam, je njegova mama delala najboljši jogurt na svetu. Leta 1994 je po študiju politologije v Ankari odšel na študij angleščine v New York. Nekega dne ga je prišel obiskat oče, in ko je poskusil ameriške sire, je sina prepričal, naj začne v ZDA uvažati sir njihove družine. Iz skromnega posla je Hamdi kmalu postavil svojo sirarno, vse pa se je obrnilo na glavo, ko je leta 2005 našel oglas o prodaji propadle tovarne jogurta v New Yorku in kljub odklonilnemu mnenju svojega odvetnika najel kredit ter jo kupil. Zaposlil je pet delavcev propadlega podjetja in iz Turčije pripeljal Mustafo Dogana, mojstra grškega jogurta.
Manj sladek in naraven
»Ameriški jogurt je preveč sladek, voden in umeten,« je ugotovil Hamdi Ulukaya ob spominu na mamin gosti jogurt z odvzeto sirotko, ob katerem je odraščal v Turčiji. Odločil se je, da Američanom ponudi prav takšnega, kakovostnega in okusnega, naravnega in po zmerni ceni. Skoraj dve leti sta z Mustafo ustvarjala idealen recept, preizkusila sta na stotine kombinacij bakterijskih kultur, temperatur in časa zorenja, da sta naposled prišla do jogurta z želenim okusom in teksturo. Konec leta 2007 so v lokalne prodajalne prišli prvi jogurti chobani – brez prezervativov, dodanih arom in barvil ter želatine, iz mleka krav, ki jih ne pitajo z rastnimi hormoni, njihova krma pa ne vsebuje gensko spremenjenih rastlin. Lonček s 170 grami jogurta je stal 1,30 dolarja.
V šestih letih do največjega na svetu
Ulukaya si ni mogel privoščiti dragega marketinga, zato je stavil na drugačno embalažo, v ZDA še neznano obliko skodelice, z grafično opremo v optimističnih svetlih barvah. Od začetka je ciljal na največje trgovske verige s prehrano, s čimer je podprl hitro rast prodaje, in množično podporo porabnikov. Ko je izvedel, da imajo kupci jogurt chobani radi, je angažiral majhno skupino poznavalcev, ki so neposredno komunicirali s porabniki na blogerskih straneh, facebooku in twitterju.
V štirih letih je Chobani postal vodilna blagovna znamka jogurta v ZDA, v manj kot petih letih je presegel milijardo dolarjev letnega prometa. Po šestih letih je grški jogurt, ki ga Američani prej praktično niso poznali, zasedel že več kot polovico ameriškega jogurtnega trga. Chobani je postal vodilna svetovna znamka jogurtov, svetovalna hiša Ernst & Young je Ulukayo razglasila za svetovnega podjetnika leta, revija Forbes pa je vrednost njegovega imetja ocenila na 1,4 milijarde dolarjev.
Kmalu po prvih uspehih v ZDA je Ulukaya vrgel oko na Avstralijo in Azijo. V Melbournu je kupil podjetje za proizvodnjo mlečnih izdelkov, sočasno pa je v Idahu za 450 milijonov dolarjev zgradil največjo tovarno jogurtov na svetu.
Pol imetja dal za nesrečnike
Chobani od samega začetka prispeva deset odstotkov od čistega dobička v humanitarne namene, za posameznike in organizacije, ki si prizadevajo za dolgoročnejše spremembe. Ulukaya pomaga tako pri reševanju problema lakote v Somaliji kot pri reševanju brezdomcev v New Yorku. Predlani je visokemu komisariatu za begunce podaril dva milijona dolarjev, lani pa se je pridružil kampanji Giving Pledge, ki sta jo začela Warren Buffet in Bill Gates, s katero spodbujajo milijarderje, naj podarijo vsaj pol svojega imetja.
»Vedno sem načrtoval, da bom dal večino tega, kar sem zaslužil,« je dejal Ulukaya. Med odraščanjem sem opazoval mamo, kako daje tistim, ki so potrebovali pomoč. Prihajalo je iz najčudovitejšega dela njenega srca.« Ulukaya je ustanovil sklad za pomoč beguncem Tent in obljubil, da bo za sirske in druge begunce po svetu namenil 700 milijonov dolarjev. V svojih tovarnah v Idahu in New Yorku že ves čas zaposluje begunce iz Azije, Afrike in z Bližnjega vzhoda.
»Ugotovil sem, da je resnična moč podjetništva v vplivu, ki ga ima na skupnost,« pravi kurdski podjetnik.
