»Področje prevozov s kombiji je popolnoma neurejeno,« pravi Boris Perš iz Svetovalnice za migrante, nekoč tudi sam poklicni voznik. Voznikom kombija z do devetimi sedeži ni treba imeti nameščenega tahografa oziroma zapisovalca delovnega časa, ki spremlja čas vožnje ter voznikove postanke in počitke. Pravno luknjo nekateri delodajalci izkoriščajo in voznike silijo v prekoračitve razumnih časov vožnje. Perš opozarja, da se to dogaja pri prevozih tovora, problem pa je pereč tudi med ponudniki prevozov do letališč in enodnevnih turističnih izletov, kjer vozniki ogrožajo tudi potnike.
Počitek v gostilni
Perš medtem opiše razmere na trgu kombiprevoznikov: »Zgodi se, da so za volanom tudi po 120 ur na teden. Če niso za volanom, nekje stojijo in čakajo, medtem pa nimajo primernega prostora, da bi se spočili in naspali. Zgodi se, da v eno stran vozijo devet ur, tam naredijo dve uri počitka in spet vozijo devet ur nazaj. Največ takšnih kršitev se dogaja pri prevoznikih, ki vozijo potnike do letališč in nazaj, saj so tesno vezani na čas.« Podoben primer so vozniki na turističnih progah. »Ob šestih zjutraj krenejo s počivališča na Barju, okoli desetih zvečer se vrnejo. To je 16 ur dela, vmes pa verjetno kakšna pavza v gostilni ali za volanom. Kako je ta človek sposoben iti naslednji dan spet na vožnjo?« se sprašuje Perš. Opozarja, da so takšni vozniki tempirana bomba, ki zaradi preutrujenosti v nevarnost spravljajo sebe, potnike in vse druge udeležence prometa. Prepričan je, da je takšno stanje posledica malomarnosti države in piscev zakonov, inšpekcijske službe pa da so odpovedale.
V Sloveniji je prevoznikov do letališč več, eden bolj poznanih je družba GoOpti. Direktor podjetja Marko Guček odgovarja, da se na trgu prevoznikov res dogaja marsikaj, a meni, da se njih v ta koš vendarle meče po krivici.
Prevozniki sami opozarjajo na kaotično stanje
»Na problem preobremenjenosti in nespoštovanja pravil prevozov v cestnem prometu že dlje časa opozarjamo tudi sami. Že lani septembra smo sodelovali z ministrstvom za infrastrukturo pri pripravi popravkov zakona o prevozih v cestnem prometu in predlagali, da bi v zakon zapisali tudi obvezno uporabo tahografov oziroma druge modernejše načine sledenja vozil in identifikacije voznika ter enega redno zaposlenega voznika na licencirano vozilo,« pojasnjuje Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.
A na koncu njihovi predlogi poti v zakon niso našli in tudi njih je obiskal inšpektor za delo ter pri nekaterih voznikih, ki so samostojni podjetniki, ugotovil vse elemente rednega delovnega razmerja. V GoOptiju so se na odločbo inšpektorata sicer pritožili, a medtem tudi spremenili poslovni model in vse prevoze predali zunanjim podjetjem, od katerih terjajo spoštovanje pravil. Ker to obljubijo vsi, spoštujejo pa ne ravno vsi, so uvedli notranjega inšpektorja, ki njihove pogodbene voznike kontrolira na terenu.
»Vsak voznik mora za vsako vožnjo posebej podpisati, da bo spoštoval pravila. Če se mu zgodi, da je pred vožnjo nespočit, je dolžan vožnjo zavrniti in zaradi tega ni sankcioniran. Urejen imamo sistem satelitskega sledenja vseh vozil in registracije voznikov, ko vozijo. Del našega sistema lahko postane samo voznik, ki se udeleži našega izobraževanja in uspešno opravi preverjanje znanja. Ravnamo se po pravilih, ki veljajo za avtobusne prevoze, in za naše najdaljše vožnje smo začeli planirati po dva voznika oziroma spanje v hotelu na cilju,« pravi Guček, ki verjame, da so zaradi urejanja tega področja marsikomu stopili tudi na žulj.
Nekateri prirejajo evidence
Na Inšpektoratu RS za delo odgovarjajo, da so lani v potniškem prometu in med taksisti ugotovili 154 kršitev. Branka Knafelc z inšpektorata pojasnjuje, da so delodajalci pogosto kršili zakonodajo glede plačila za delo in vodenja evidenc. »Kršitve so se nanašale tudi na delovni čas ter zagotavljanje odmorov in počitkov, na pogodbo o zaposlitvi, varovanje dostojanstva delavca pri delu, izjavo o varnosti z oceno tveganja, zdravstvene preglede delavcev,« dodatno našteva inšpektorica. Glede delovnega časa inšpektorji res ugotavljajo, da nekateri delodajalci ne vodijo evidenc, da je njihovo vodenje pomanjkljivo in da jih nekateri tudi prirejajo. »Tovrstni nadzor je zahteven in terja precej časa. Preverjati je treba daljše časovno obdobje – od šestih mesecev pa tudi do enega leta, ker je določeno število nadur v daljšem časovnem obdobju dovoljeno. Če gre za večje število zaposlenih, je ugotavljanje spoštovanja predpisov še toliko obsežnejše,« pojasnjuje inšpektorica. Z ministrstva za infrastrukturo pa so nam komentar na omenjeno tematiko obljubili v prihodnjih dneh.
