Maksu so pred dnevi na očesni kliniki v Antwerpnu operirali oko, na katero ni več videl. Kot nam je povedala njegova mama Mateja Žnidarič, Maks pravi, da na oko – tega si je poškodoval v zgodnjem otroštvu, potem pa mu je vid počasi pešal in tudi že opešal – že vidi megleno. Belgijski kirurg mu je odstranil očesno lečo in vsaj delno tudi brazgotine v očesu.
Upajo, da bo šlo še na bolje
»Povedal je, da ne ve, ali bo Maks spet videl ali ne. Zelo dobro videl več ne bo, a upamo, da se mu bo stanje še nekoliko izboljšalo,« je optimistična mama. Zdravnik je tudi povedal, da so z operacijo predolgo čakali in da bi bil uspeh boljši, če bi dečka operiral že konec januarja letos, ko sta z mamo prvič prišla na oceno stanja. Takrat so jima tudi ponudili takojšnjo operacijo, s katero rešujejo tudi dečkovo oko, a sta se morala Žnidaričeva in Maks ob kratkih stikih med Očesno kliniko UKC Ljubljana in zdravstveno blagajno vrniti v Slovenijo.
Kot nam je povedala Žnidaričeva, bo zdravstvena blagajna krila stroške tokratnega obiska v Belgiji in zdravljenje, ne pa tudi stroškov pregleda v Belgiji konec januarja. Te stroške je Žnidaričevi, materi samohranilki s štirimi otroki, uspelo poravnati iz donacij v okviru humanitarne akcije, ki jo je za pomoč dečku sprožila mariborska humanitarna aktivistka Katarina Goričan Pokrivač. Denarja zdaj ne zbirajo več.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se strinjajo, da bi lahko ob boljši komunikaciji verjetno preprečili zaplet. Vztrajajo pa, da težava ni bila na njihovi strani. Stališče klinike, ki je onemogočilo povračilo stroškov pregleda, bi lahko v bolnišnici tudi popravili, poudarjajo. Zdaj so roki za to, čeprav se je pregled v Belgiji izkazal za utemeljenega, že zamujeni.
Operacija upravičena, pregled pred njo pa ne?
Kot smo že poročali, so na ZZZS konzilij zdravnikov Očesne klinike povprašali, ali bi zdravljenje v tujini osemletniku pomagalo. Tamkajšnji zdravniki so sprva ocenili, da ni pričakovati izboljšanja. Hkrati pa, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane in da želi Maksova mama v tujini pridobiti drugo mnenje. Tako oblikovano stališče ni omogočilo poti v Antwerpen, ki bi jo krila zdravstvena blagajna, saj slovenski bolniki nimajo pravice do drugega mnenja v tujini. Poleg tega zdravljenje v tujini ob izčrpanih možnostih v Sloveniji na ZZZS krijejo le, če je na ta račun pričakovati izboljšanje bolnikovih težav ali pa vsaj, da bo to ustavilo slabšanje njegovega stanja. V bolnišnici so kasneje sicer poudarili, da pridobivanje drugega mnenja podpirajo, »ker gre za otroka in so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja«, a omemba tega inštituta je preprečila brezplačno pot na pregled.
V UKC Ljubljana so operacijo Maksa v Belgiji na koncu sicer podprli. To pa ni bilo dovolj, da bi na ZZZS plačali tudi dečkov prvotni pregled v Antwerpnu.
