Kolikšen delež občinskih cest je opremljen s kolesarskimi stezami, v Mestni občini Ljubljana ne vedo, ocenjujejo pa, da je znotraj njenih meja približno 230 kilometrov kolesarskih stez. »Če k temu dodamo še enosmerne ulice v spalnih naseljih, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro in je kolesarjenje dovoljeno tudi v nasprotno smer, je kolesarjenju namenjenih okoli 500 kilometrov površin. V to pa je treba vključiti še razširjeno območje za pešce v mestnem središču, ki meri že več kot 100.000 kvadratnih metrov in kjer je kolesarjenje prav tako dovoljeno,« pravijo na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Lani skromnejši vložek v kolesarstvo
A če so med letoma 2009 in 2013 uredili povprečno 5000 metrov kolesarskih površin na leto – zanje pa namenili približno 300.000 evrov –, so lani (za leto 2014 nam niso posredovali podatkov) obnovili ali na novo uredili le dober kilometer kolesarske infrastrukture. Na mestni občini pravijo, da slika ni realna, saj se je kar nekaj lani začetih projektov, ki obsegajo tudi urejanje kolesarskih površin, zavleklo v letošnje leto. Med drugim tudi obnova Litijske in Zaloške ceste. Koliko denarja so v zadnjih dveh letih namenili za urejanje kolesarskih površin in koliko kanijo v ta namen porabiti letos, nam niso znali odgovoriti, saj »kolesarskih stez običajno ne gradimo samostojno, temveč so vključene v druge večje projekte«.
V letošnjem letu naj bi uredili kolesarski pas na Barjanski cesti pred križiščem z Aškerčevo, kolesarsko stezo ob Slovenski cesti med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto, ob Vojkovi cesti (na mestnih površinah), ob Zaloški cesti med vzhodno obvoznico in Vevško cesto, ob Dolenjski cesti med priključkom na avtocesto in Lavrico, na Dunajski cesti med severno obvoznico in krožiščem pri Obvozni cesti (bivša Nemška cesta), ob Dalmatinovi ulici ter ob Ižanski cesti med Jurčkovo ulico in priključkom Hradeckega. Obenem naj bi izboljšali potek kolesarske steze na križišču Dunajske ceste in Kržičeve ulice ter ob Dunajski cesti med Linhartovo cesto in severno obvoznico.
Kakovost stez ni povsem zadovoljiva
V mestni občini poudarjajo, da so njihove aktivnosti za izboljšanje kolesarske infrastrukture letos opazili tudi tisti, ki sestavljajo lestvico 20 kolesarjem najprijaznejših mest na svetu (The Copenhagenize Index 2015), saj so Ljubljano uvrstili na 13. mesto. »Ljubljana je kolesarjem dokaj prijazno mesto, sploh v primerjavi z mesti, kjer vlada totalen kaos v prometu. Ne more pa se primerjati z Amsterdamom ali Koebenhavnom, ki se na omenjeni lestvici vselej izmenjujeta na prvih dveh mestih,« pravi predsednik Ljubljanske kolesarske mreže Luka Gabršček. Po njegovem mnenju lahko Ljubljano po dolgem in počez brez večjih težav prevozijo izkušeni kolesarji, ki se ne bojijo prometa, medtem ko je predvsem za starejše in otroke to precej težji zalogaj, saj ti potrebujejo zares varno kolesarsko infrastrukturo.
Bolj kot dolžina kolesarskih stez pa je po besedah Gabrščka za kolesarje pomemben podatek, kolikšen delež občinskih cest je prevozen s kolesom in kakšna je kolesarska povezanost različnih območij. »Še pomembnejši podatek pa je, kakšna je kvaliteta teh stez. Torej kako so vzdrževane, koliko so široke, koliko je prekinitev in podobno.« In kvaliteta po njegovih besedah ni povsem zadovoljiva. »Še vedno imamo najpomembnejše prometnice, na katerih se prekinejo kolesarske steze. Tak primer je na Tržaški cesti pri Iliriji, kjer so kolesarji prepuščeni sami sebi. Vijugali naj bi skozi Rožno dolino in se pri viški gimnaziji vrnili na kolesarsko stezo. Problem so tudi skoraj povsod preozke kolesarske steze,« opozarja Gabršček. Najbolj ga bode v oči nesistematičen pristop k urejanju kolesarskih površin: »Ni postavljenih prioritet, ampak se sanirajo površine, ki po naključju sovpadajo s kakšnim drugim projektom.«
