Kalček je del semena, iz katerega se razvije nova rastlina, izraz pa se je že tako udomačil, da ga skoraj ne moremo več nadomestiti s sicer pravilnim poimenovanjem nakaljeno seme. Kalčki so v resnici nakaljena semena ali celo mlade rastlinice s steblom in prvimi listi, a to, kot pogovorno radi rečeno, lačnih ne moti. Vedno uporabljamo le posebna semena za gojenje kalic, ki so takoj užitna ter niso bila obdelana z umetnimi gnojili in drugimi kemičnimi snovmi.
Kalčki iz kozarca
Kalčke lahko vsakdo ljubiteljsko vzgaja doma. Potrebujemo dobro umit kozarec, v katerega vsujemo semena in vse skupaj ponovno operemo s hladno vodo. Kozarec, v katerem je semen do približno tretjine, napolnimo z vodo in semena namakamo šest do dvanajst ur v temnem prostoru s temperaturo 18–23 stopinj Celzija. Pri tem naj bo kozarec zaprt s tanko tkanino, ki jo pritrdimo z elastiko. Potem vodo temeljito odcedimo in kozarec postavimo na zračno mesto, kjer ni sonca. Semena dvakrat na dan splaknemo z vodo in vodo vsakič temeljito odcedimo. Semena graha in fižola bodo za uživanje primerna po treh do štirih dneh, druga pa po štirih do šestih. Da bodo konice kalčkov dobile lepo zeleno barvo, jih, tik preden dosežejo želeno velikost, za kakšen dan postavimo v svetel prostor. Preden jih shranimo v hladilnik, počakamo, da se malo osušijo.
Med priljubljenimi tudi vrtna kreša
Semena vrtne kreše lahko kalimo in jih pojemo kot kalčke, lahko pa jih pustimo, da malo zrastejo, in nato jemo mlada stebelca in liste. Od jeseni do poletja jo brez težav vzgajamo na okenskih policah. Kali tri do pet dni, zagotoviti ji moramo le dovolj svetlobe in vlage. Hitro zraste, porezano pa jo dodajamo solatam in raznim namazom. Primešamo jo skuti ali surovemu maslu, povsem se usklajuje s krompirjem, cvetačo in paradižnikom. Vodno krešo lahko, po šolsko, gojimo na vlažni vati ali papirnatem prtičku. Zemlja oziroma vata se ne sme povsem posušiti, ravno tako kalčki ne smejo plavati v vodi. Posodo prekrijemo s temnim papirjem ali s plastično folijo in počakamo, da semena vzklijejo. To se po navadi zgodi po dveh dneh, nato pa posodo odkrijemo in jo prestavimo na svetlo, najbolje kar na okensko polico, da bodo kalčki rasli in ozeleneli. Režemo jo, ko razvije dva prava lističa oziroma na višini šest centimetrov. Poleti je to nekje po sedmih dneh, pozimi pa po 14. Ker zelo hitro raste, jo lahko vedno znova sejemo, da imamo pri roki svežo, vodna kreša pa se tudi obrašča.
Še dva do pet dni do uporabe
Vzgoja kalčkov je zagotovo poseben izziv za začetnike, ki jim priporočamo, da sami spoznajo, pri kateri velikosti so kalčki zanje dejansko najokusnejši. Če imajo grenak okus, pomeni, da smo s pobiranjem zamudili dan, morda dva. Kalčke spravimo tudi glede na potrebe svoje kuhinje, zagotovo pa to lahko storimo že po dveh do treh dneh, ko je kalček tako velik kot seme. Manjši kalčki imajo okus, podoben oreškom, večji kalčki nekaterih rastlin pa lahko postanejo rahlo pekoči. Načinov priprave v prehrani je nešteto: lahko jih uporabljamo sveže v solatah, sendvičih ali kot priloge, lahko pa jih skuhamo v rižotah, omakah in juhah.
