Slovenski splet je dobil nov knjižni portal z naslovom Bližji knjigi (s sestrskim revijalnim portalom Revije.si), ki so ga s 100.000 evri sredstev iz evropskega socialnega sklada vzpostavili v javni agenciji za knjigo (JAK). Portal naj bi postal osrednje spletno mesto za knjige na slovenskem trgu, tako za profesionalce kot za splošne uporabnike. A do tam je še dolga pot, saj je za zdaj poln vsebinskih škrbin, ki čakajo, da jih zapolnijo prav uporabniki. Ti medtem podobne storitve že uporabljajo. Portali in servisi, kot so Bukla, Knjige na trgu, Dobre knjige, Emka ter seveda Cobiss, so že del utečenih rutin bralcev in kupcev. Vprašanje je torej, kaj ponuja Bližji knjigi, česar drugi ne, da bi se uporabnik od naštetih preusmeril prav nanj.
Danske kvasovke in »Dostoevskij«
Bližji knjigi se močno naslanja prav na obstoječe vire. Vsebine in podatke namreč samodejno črpa iz kataloga Cobiss in iz baze novoizdanih knjig, ki jo JAK vodi v skladu z zakonom o enotni ceni knjige, ki velja od avgusta 2014, zaradi česar portal celovito zajema le vso slovensko knjižno produkcijo v zadnjih dveh letih. Vsebine je mogoče filtrirati po različnih merilih: izposoja, prodaja, subvencije, nagrade... Portal tako na enem mestu ponuja vsebine, ki so sicer posamezno dostopne že drugje.
A nedoslednosti ne manjka. Ker portal podatke vleče iz Cobissa, so osebna imena zapisana najprej s priimkom, tuja pa z mednarodno transkripcijo (na primer Fedor Mihajlovič Dostoevskij). Portal je torej nekoristen, če dela tega avtorja prek notranjega iskalnika iščemo s standardnim slovenskim zapisom »Dostojevski«. Med »simpatične« podrobnosti sodi tudi dansko biotehnološko podjetje Jubi kinase, ki se je z izdajo zbornika na temo kvasovk znašlo med slovenskimi založbami. Videti je, da so portal v veliki meri prepustili algoritmom in pri vprašanju, ali je res treba zajeti vse tipe publikacij, bolj malo uporabljali možgane.
Računajo na angažirane uporabnike
Skoraj povsem prazni so za zdaj »profili« založb, knjigarn, avtorjev, prevajalcev, urednikov, knjižnic, saj naj bi, kot kaže, podatke o sebi in svojih knjigah vnašali našteti kar sami. V JAK potrjujejo, da portal predvideva aktivno udeležbo vseh aktivnih na področju knjige. Da v JAK vsega ne bodo zmogli sami, kaže podatek, da v letu 2016 načrtujejo zgolj projektno trimesečno zaposlitev urednika portala, preostalo delo pa bodo opravljali kar zaposleni na JAK ob svojih rednih zadolžitvah.
Urednica založbe ModrijanBronislava Aubelj pravi, da razen predstavitve v okviru lanskega knjižnega sejma od JAK niso dobili nobenega povabila k seznanitvi s portalom ali celo aktivni participaciji. Razmišlja, da bi za vnos vseh podatkov o njihovih knjigah lahko zaposlili pet dodatnih ljudi, kar je seveda nerealno. O kadrovskih zmožnostih dvomijo celo v največjem knjižničnem javnem zavodu, Mestni knjižnici Ljubljana. Direktorica Jelka Gazvoda ne verjame, da bo vsem uspelo dogodke napovedovati na več portalih, saj imajo že svoje lastne.
Ogrodje imamo, čas je za povezovanje
Toda če bi želela urednica Modrijana roman Dostojevskega Idiot, ki so ga izdali leta 2013, vnesti v sistem, tega ne bi mogla, saj knjige na portalu preprosto ni. Izbor pomembnejših knjig, ki so izšle pred letom 2014, bodo v JAK očitno vnašali v prihodnosti. A portal, ki dejansko ima nekaj »zgodovinskega spomina«, že obstaja. Od leta 2005 naprej beleži večino izdanih knjig portal Knjige na trgu. Za njegovo vzpostavitev je založba UMco od JAK dobila enkratni znesek 40.000 evrov za štiri leta, lani so se obveznosti portala iztekle. Brez ustrezne javne podpore ga verjetno ne bodo mogli sami ažurno posodabljati še naprej, pravi direktor založbe Samo Rugelj.
Zakaj torej med njima ne prihaja vsaj do smiselnega povezovanja, če Knjige na trgu že ima obsežno podatkovno bazo, torej prav tisto, kar manjka Bližji knjigi, ki je trenutno ogrodje brez vsebin? Rugelj pojasnjuje, da je JAK z njimi in tudi drugimi ponudniki knjižnih medijskih vsebin začela razpravo o sodelovanju, ki pa je še brez konkretnih zaključkov.
