Pisalo se je leto 2008, četrta največja ameriška investicijska banka Lehman Brothers se je ravno sesedla pod bremenom potresov na ameriškem finančnem in nepremičninskem trgu, ko so med popotresnimi sunki v neki newyorški pisarni za isto mizo sedli predstavniki ameriških oblasti in švicarske banke UBS. Banka, ki jo je pred poslovno implozijo ob 50-milijardnih odpisih rešila Švica, je bila klicana na zagovor zaradi domnev, da pomaga ameriškim državljanom utajevati davke. Taktika UBS je bila po informacijah tiskovne agencije Reuters tedaj zelo jasna: priznati davčne nepravilnosti, plačati kazen in pozabiti na vse skupaj. Toda predstavniki ameriških oblasti so imeli drugačne načrte. Kot pogoj za pogoditev z UBS so namreč zahtevali razkritje imen ameriških davčnih zavezancev, ki so se v Švici skrili pred dacarji iz Washingtona.
ZDA postajajo to, proti čemur se bojujejo
Američani se po tistem nikoli niso ustavili. V boju proti davčnim skrivalnicam in bančni tajnosti so švicarskim bankam naložili skupno okoli pet milijard dolarjev kazni. Brez milosti so pritiskali tudi na večino davčnih oaz, kjer so hranili bogastvo najpremožnejši Američani in njihove največje korporacije, ki naj bi na tujem hranile 2400 milijard dolarjev vredne dobičke. V zgodovinski sodbi je newyorško sodišče minuli teden naložilo kazen tudi kakšni instituciji zunaj Švice. Zaradi skrivanja 130 milijonov dolarjev, ki so bili v lasti ameriških davkoplačevalcev, sta bili spoznani za krivi dve finančni družbi s Kajmanskih otokov.
Najbolj ironično pri tem je, da postajajo ZDA – glavne borke proti davčnim oazam – danes same ena največjih davčnih oaz na svetu. Trenutno so po indeksu finančne tajnosti tretje na svetu, za Švico in Hongkongom. A potem ko bodo Švica in podobne države z začetkom prihodnjega leta morale igrati po pravilih novega sistema transparentnosti Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), so se v Washingtonu odločili, da bančnih podatkov s 96 državami ne bodo delili. Od vseh držav, ki jih je OECD povabil k sodelovanju, so sodelovanje odklonili zgolj Bahrajn, Vanuatu, Nauru in ZDA.
Bloomberg poroča, da naj bi se iz Švice, z Bahamov in Britanskih Deviških otokov že začelo vse hitrejše stekanje bogastva na obale Severne Amerike. V zvezne države Delaware, Nevada, Wyoming in Južna Dakota teče reka denarja od londonskih odvetnikov, najrazličnejših podjetij in švicarskih skladov. Evropska finančna institucija Rotschild je ustanovila sklad sredi Nevade, v mestu Reno, kamor seli denar z Bahamov, ki bo z novim letom podvržen novim pravilom o bančni tajnosti. Ženevski sklad Cisa Trust, ki vlaga v imenu bogatih Latinskoameričanov, želi odpreti izpostavo v mestu Pierre v Južni Dakoti. V to zvezno državo je že prišel tudi Trident Trust, eden največjih ponudnikov skladov iz davčnih oaz. V mesto Sioux Falls, ki je mnogim poznano predvsem po televizijski seriji Fargo, je preselil kar dvanajst skladov iz Švice, Kajmanov, Bahamov in drugih davčnih oaz.
V davčnih oazah skritih več kot 30.000 milijard dolarjev
»ZDA so postale najbolj vroča lokacija za bančno tajnost,« je v enem od pravnih zbornikov zapisal Peter A. Cotorceanu, odvetnik v švicarski pisarni Anaford. Zaskrbljenost je izrazil tudi John Christensen, direktor lobistične mreže Tax Justice Network (TJN): »ZDA na eni strani upravičeno zahtevajo več transparentnosti od drugih držav, toda same postajajo hkrati ena najhitreje rastočih davčnih oaz.« Po njegovem mnenju ima dovolj moči za prekinitev skrb vzbujajočih praks zgolj EU. »V nasprotnem primeru bomo priča svetu, kjer lahko najbogatejša in najmočnejša država zaščiti lastni sistem pred nevarnostmi davčnih oaz, članice EU in še posebno države v razvoju pa bodo morale plačati ceno te ureditve.« Kakšna bi ta lahko bila, je težko reči, prav tako kot je težko oceniti, koliko denarja je danes skritega po davčnih oazah. Razpon ocen različnih institucij se giblje od nekaj tisoč milijard dolarjev do več kot 30.000 milijard dolarjev – to je zgolj nekaj manj kot seštevek letnega BDP, ki ga ustvarijo ZDA in EU, kjer skupno živi okoli ena milijarda ljudi.
Na svetu naj bi se opralo 1600 milijard dolarjev, ocenjuje TJN. In čeprav ameriške finančne institucije ne smejo zavestno pomagati tujcem pri skrivanju premoženja pred davčnimi oblastmi v njihovih matičnih deželah, je že zdaj jasno, da bodo imele ZDA v svetu davčnih oaz čedalje pomembnejšo vlogo. Glavni problem tega ni zgolj finančno okoriščanje na račun drugih, temveč nevarnost, da bo šel v nič ves napredek, storjen v boju za transparentnost globalnega finančnega sistema. Pot lahko vodi k novim neravnovesjem in povečanju neenakosti v svetu.
