Mladi sami sebe najbolj poznajo, zato tudi najbolje vedo, kaj jih moti in zakaj. Zakaj bi, denimo, ločevali odpadke, če se jim to zdi živ dolgčas? Skupina dijakov prvega letnika Gimnazije Novo mesto, ki si je nadela ime Rising Kelts, si je zato v sklopu tekmovanja First Lego League (FLL), katerega letošnja tema je bila Pot smeti, zadala nalogo, kako mladim narediti ločevanje odpadkov zabavno.
Na podlagi ankete in pogovorov z dijaki so namreč ugotovili, da mladi ne ločujejo, ker od tega nimajo nobene koristi, se jim ne ljubi iskati zabojnikov in ne vedo, zakaj bi sploh ločevali. »Povedali pa so, da bi ločevali, če bi se pri tem zabavali. Tako smo si zamislili zabavne koše za smeti,« pravi dijakinja Neža Cerinšek. Torej, dve muhi na en mah – mladi bodo odpadke bolj vestno ločevali, pri tem pa se bodo še zabavali.
Inovativni koši za smeti
Koš za embalažo so tako izdelali kar s pomočjo odpadnega koša za košarko in odslužene šolske klopi. Koš za biološke odpadke je v obliki tarče za pikado, v katero ciljajo smeti, ki se potem odbijejo v zabojnik. Koš za papir pa je škatla s posebnim dizajnom in odprtino v obliki Slovenije, skozi katero lahko sproti opazujemo količino zbranega papirja, druga je v obliki drevesa, tretja »diha« s pljuči in podobno. »Vsaka je torej drugačna. Ker pa se zavedamo, da je z ločevanjem in osveščanjem treba začeti že pri majhnih otrocih, smo si zanje zamislili tudi družabno igro Kam gre kaj. Imamo torej posamezne koše in kartone v obliki odpadka. Na njegovi zadnji strani so zabavna, zanimiva dejstva o določenem odpadku.«
Neža vzame enega od kartonov, na katerem piše, da se lasje ne razgradijo, na človekovem lasišču je okrog 100.000 lasnih mešičkov, posameznik pa dnevno izgubi dvajset las. »Ta dejstva naj bi otrokom prebrale vzgojiteljice ter se z njimi pogovorile o ločevanju odpadkov. Otroci bi potem skozi igro, kot na nekakšnem poligonu, ugotavljali, v kateri zabojček sodi kakšen odpadek.«
Kot poudarja vodja ekipe in mentorica Barbara Strnad, ne gre zgolj za izpeljavo nekega izmišljenega projekta, ampak so izdelki, ki nastanejo, dejansko uporabni. »Na naši šoli smo poskusno namestili dva takšna otoka z zabavnimi koši in zaboji. Izkazalo se je, da dijaki zdaj res bolj vestno ločujejo. Več košev smo poslali tudi na nekaj osnovnih šol in vrtcev in prihajajo sami dobri odzivi.«
Nagrada za vrednote
Poleg projekta o odpadkih pri tekmovanju FLL, ki temelji na raziskovanju, učenju, eksperimentiranju, skupinskem delu, štejeta tudi robotski del in vrednote. Novomeški gimnazijci se na nedavnem državnem prvenstvu v Radljah ob Dravi sicer niso odrezali tako vrhunsko kot lanska ekipa, ki je Slovenijo potem celo zastopala na svetovnem prvenstvu v Ameriki. Pa vendar so lahko Rising Kelts s svojim letošnjim nastopom zadovoljni, saj so si z nesebičnostjo, medsebojno komunikacijo, spoštovanjem drug do drugega ter do preostalih ekip prislužili eno najpomembnejših priznanj, nagrado za vrednote.
»Tudi če pogledamo lanski uspeh, ta ni pomemben zgolj sam po sebi, ampak predvsem celotna pot, ki jo prehodijo učenci do cilja in na kateri se ogromno naučijo. V veselje mi je, ko vidim njihov timski duh, pa kako izgubijo strah pred navezovanjem stikov, ko pokličejo medije ali strokovnjake, če slučajno potrebujemo kakšen nasvet,« dodaja Strnadova. Ekipa bo sodelovala tudi v Eko tednu med 18. in 22. aprilom, ki ga pripravljata Komunala Novo mesto in mestna občina in v katerega želita vključiti čim več organizacij in posameznikov.
