Za zdaj gre po načrtih. Veseli me, da nenehno napredujem. Že na prvih zimskih tekmah sezone, na katerih sem nastopila iz polnega treninga, sem se prepričala, da sem na pravi poti. Zadnje tekme so pokazale, da sem vse hitrejša. Želela bi si, da bi vrhunec dvoranske sezone doživela v Portlandu.
Koliko vam pomenijo nastopi v dvorani?Nastopi v dvoranski sezoni so najboljša možna priprava na poletno sezono. Dobri časi na 60 m kažejo, da lahko dosežem boljše izide tudi na 100 m. Letos sem naredila največji preskok v prvem delu pospeševanja. Povišala sem tudi maksimalno hitrost, kar je dobro za tek na 200 m. V začetnih mesecih priprav smo se veliko posvečali vzdržljivosti, kar je naložba za poletno sezono. Vse skupaj mi vliva optimizem pred sezono na prostem. Če bom letos napredovala pol toliko kot lani, bom zadovoljna. Ker šele prihajam v prava sprinterska leta, se zavedam, da imam še nekaj rezerve. Najpomembnejše pri vsem skupaj pa je zdravje.
Ste zdravi?Kaže precej bolje kot konec lanskega novembra in v začetku decembra. Tedaj sem imela kar hude težave z vnetjem tetiv, tako da sem izpustila del priprav in ves bazični del opravila v Ljubljani. Primanjkljaj bazičnega treninga se mi pozna v drugem delu teka, ko stopala niso tako aktivna, kot so bila lani. Po Portlandu bom šla na dodatne terapije, da bi zdrava začela priprave na sezono na prostem.
Vrhunec poletne sezone bodo olimpijske igre v Riu de Janeiru. Tudi za vas?Sezona bo dolga. Prve tekme bodo dober kazalnik, kako naprej. V tem trenutku je moja pozornost bolj usmerjena na evropsko prvenstvo v Amsterdamu. Tudi v Riu si želim doseči odmeven rezultat, a se zavedam, da bo zelo težko obdržati formo tako dolgo časovno obdobje. Lani mi je sicer uspelo, kako bo letos, pa bomo videli. Nerealno je pričakovati, da bi lahko imel atlet dva vrhunca v dobrem mesecu.
Zakaj?Zato ker se moraš pred vrhuncem sezone spočiti. Količina treningov v tem času pade. Po vrhuncu začneš z ničle, tako da se je praktično nemogoče znova odlično pripraviti. Nekoliko lažje je atletinjam, ki so v samem vrhu. Tu mislim na nizozemsko sprinterko Dafne Schippers, ki bo lahko na domačem evropskem prvenstvu tekmovala iz polnega treninga in tekmo jemala kot pripravo na Rio.
Lani ste postali najboljša slovenska atletinja. Čutite kaj večjo odgovornost, morda obremenitev?Na ta naziv sem ponosna. Vesela sem, da je veliko strokovnjakov opazilo moje rezultate in napredek ter glasovalo zame. Posebnih čustev ob omenjenem nazivu pa ne čutim.
Pri pogovoru delujete precej bolj sproščeni kot denimo v lanski sezoni. Ste res?Bo že držalo, če tako pravite. Vse skupaj je posledica dejstva, da sem se začela zavedati, da v sprintu sodim med najhitrejše evropske sprinterke. Še vedno mislim, da imam na področju samozavesti precej rezerv. Kdaj se zalotim, da na kakšni tekmi najboljše atletinje opazujem, kot da so z drugega planeta. V realnosti pa so le nekaj stotink hitrejše od mene.
Atletika zaradi številnih dopinških afer preteklosti doživlja težke čase. Gredo ta dejstva mimo vas ali se vas dotaknejo?Teh dejstev ni mogoče prezreti. Včasih se mi zdi, da se o atletiki v medijih piše le o dopinških aferah. Menim, da peščica ljudi, ki so udeleženi v teh aferah, preveč vpliva na ugled atletike. Upam, da bodo čim prej v ospredju rezultati in da bo imela atletika še naprej status kraljice športa, ki si ga po moje zasluži.
