Zaradi pričakovanega okrevanja agregatnega povpraševanja in padca proizvodnje v ZDA smo bili februarja na blagovnih borzah priče močnemu okrevanju cene surove nafte. Da smo pred februarskim odbojem videli dno na naftnih trgih, meni tudi mednarodna energetska agencija IEA, saj naj bi poleg predhodno omenjenih dejavnikov na ceno surove nafte pozitivno vplivalo upadanje proizvodnje pri državah zunaj naftnega kartela OPEC. Vse niti ostajajo v rokah naftnega kartela OPEC, katerega članice lahko s prilagajanjem lastne proizvodnje močno pripomorejo k oblikovanju tržne cene surove nafte. Da bo pot do dogovora o zamrznitvi kvot črpanja, ki bo vključevala vse pomembnejše proizvajalke surove nafte, še dolga, je bilo mogoče slutiti že prejšnji mesec po prvem krogu srečanja pogajalskih skupin. Večina predstavnic OPEC je sprejetje dogovora pogojevala z odobritvijo rasti proizvodnje njenim članicam, ki so v preteklem obdobju zaradi različnih razlogov proizvajale bistveno nižje količine od potencialnih, kar bi v resničnem svetu pripeljalo do rasti celotne proizvodnje OPEC, kljub zamrznitvi proizvodnje njene največje predstavnice, Savdske Arabije. Primarno so se pogovori navezovali na Iran in ponovni zagon iranske naftne industrije, ki je bila v zadnjem letu močno prizadeta zaradi sankcij ZDA in EU, ki so Iranu onemogočale izvoz energentov. Iran je pripravljen pristopiti k dogovoru šele, ko bo raven proizvodnje dvignil na nivoje pred nastopom sankcij. Februarja je Iran načrpal 3 milijone sodčkov surove nafte, kar pomeni, da mora Iran, če želi doseči predsankcijski nivo, dnevno raven proizvodnje dvigniti še za milijon sodčkov, to pa namerava doseči v letošnjem letu. Kakor kaže, bomo na naftnih trgih priče še enemu zanimivemu letu, upajmo samo, da ne bo tako »zanimivo«, kot je bilo lansko.

Borzni komentar