Ko gre za zasebne površine, stremimo k temu, da se zasaditev brežine dopolnjuje s konceptom vrta. Pomembno je tudi, da velike brežine ob bivalnih objektih ne delujejo monotono, zato je priporočljivo, da za zasaditev izberemo več rastlinskih vrst. Posamezno vrsto poudarimo tako, da več sadik iste vrste sadimo v skupinah. Ker je brežina bolj izpostavljena, je tudi zasaditev bolj opazna v primerjavi z zasaditvijo na ravnih tleh. To pomeni, da lahko služi kot močan in bogat dekorativni element, zato se je pri zasaditvi smiselno potruditi in izboru rastlin nameniti dovolj pozornosti.
Priprava terena
Pred saditvijo rastlin je treba brežino ustrezno pripraviti. Odstranimo vrhnji sloj zemlje z rastlinjem in plevelom ter površino prekopljemo. To lahko storimo na dva načina. Uporabimo lahko kemično sredstvo (herbicid), kar je sicer hitrejša in temeljitejša predpriprava površine, vendar pa je metoda okolju neprijazna in zato ni priporočljiva. Drugi način je bolj zamuden, saj gre pri njem za ročno (mehansko) odstranjevanje vrhnje plasti brežine. Pri tem je treba poudariti, da ne odstranimo večletnega koreninskega plevela (na primer trpotca ali regrata). Površino brežine nato pograbimo in poravnamo, odstranimo kamenje in pritrdimo zastirko.
Polaganje zastirke
Poznamo več načinov in oblik zastiranja brežine. Če naklon ni prevelik, lahko uporabimo lubje ali pesek, vendar to pozneje pomeni tudi redno odstranjevanje plevela. Nadalje lahko uporabimo folijo, ki je cenovno ugodna, vendar okolju neprijazna in manj estetska. Trenutno je zelo priljubljena uporaba kokosove zastirke. Ta je najbolj priporočljiva, saj je bolj naravna, v okolju ne deluje kot tujek, je delno biorazgradljiva in uspešno opravlja nalogo zastiranja.
Naloga zastirke je, da učinkovito preprečuje erozijo zemlje in rast plevela, zadržuje vlago v zemlji ter ščiti rastline v njihovi zgodnji fazi rasti. Kokosova zastirka je pritrjena na preluknjano PVC-folijo, ki še dodatno poveča učinek zastiranja. Kokos v obdobju treh let razpade, vendar so takrat rastline že popolnoma razraščene, zato ne potrebujemo nove zastirke. Pri polaganju zastirke je pomembno, da se robovi prekrivajo, saj sicer plevel hitro najde pot na plano. Zastirko pritrdimo s klini, na zgornjem ter spodnjem robu pa jo vkopljemo v zemljo in tako zaključimo brežino.
Sajenje rastlin
Na mestih, kamor želimo rastline posaditi, v zastirko zarežemo križ in jo zavihamo tako, da dobimo okroglo odprtino. Skoznjo nato izkopljemo sadilno jamo, v katero dodamo humus ali dobro kompostno zemljo, in izbrane rastline posadimo. Glede na rastišče izberemo rastline, ki uspevajo na soncu ali v senci. Več sadik iste vrste sadimo v skupino. Rastline, ki se razraščajo s poganjki (plazeča razrast), na kokosovi zastirki ne bodo uspevale, saj se na njej ne morejo ukoreniniti (Vinca minor, Hedera helix, Pachysandra terminalis, Hypericum calycinum).
Pri zasaditvi lahko brežino ločimo na tri dele:
– zgornji rob, ki ga je priporočljivo zasaditi z nižjimi prekrovnimi grmovnicami, da mehko zaključijo brežino,
– osrednji del, ki naj bo zasajen s prekrovnimi rastlinami in grmovnicami (z višjimi grmovnicami navidezno zmanjšamo naklon brežine),
– spodnji rob, ki naj ostane nezasajen, saj se rastline iz osrednjega dela povešajo navzdol, in sčasoma prekrijejo tudi spodnji rob.
Rastline, primerne za zasaditev
Na voljo je zelo širok spekter rastlin, ki jih lahko uporabimo na brežinah. Sadimo jih v razmikih, navedenih v razpredelnicah. Število sadik na kvadratni meter prilagodimo glede na njihovo velikost in hitrost rasti, pa tudi glede na finančne zmožnosti in glede na to, kako hitro želimo, da bo brežina zaraščena. Z ustrezno sadilno razdaljo omogočimo optimalno rast (in razrast) rastlin. V določenem času se rastline razrastejo, povežejo in skupaj tvorijo enotno površino.
Kljub izboru manj zahtevnih rastlinskih vrst, ki potrebujejo manj vzdrževanja, je treba brežino, ko se ta zaraste, vzdrževati. Enkrat letno je treba odstraniti plevel, obrezati grmovnice in prekrovne rastline, s čimer zagotovimo nadzor nad razraščanjem. Prekrovne vrtnice zahtevajo nekoliko več dela – če želimo, da cvetijo dvakrat na leto, je treba po prvem cvetenju odstraniti odcvetele dele rastline.
Vir: www.arboretum.si
