Konec tedna so slovenski mediji objavili novico, da se je slovenski predsednik Borut Pahor odločil povabiti ruskega kolega Vladimirja Putina – zaradi sankcij Evropske unije proti Rusiji svojevrstno nezaželeno osebnost na evropskih tleh – na slavnostno komemoracijo k Ruski kapelici na Vršiču, s čimer bi 100. obletnica smrti ruskih vojakov pri gradnji tamkajšnje ceste dobila izjemno politično in simbolno razsežnost. To dejstvo, da se je predsednik Pahor odločil povabiti Putina – kar sicer preverljivo drži – so mnogi napačno prevedli v potrditev, da ruski predsednik, ena najmočnejših političnih osebnosti v svetu, k nam tudi zares pride. Po naših zanesljivih informacijah je namreč do potrditve Putinovega obiska in njegovega prihoda še zelo daleč.
Čakanje na potrditev obiska
Po navedbah naših virov namreč Pahor vabila Putinu niti še ni odposlal in ga po sugestijah ruskih diplomatskih kanalov tudi še nekaj časa ne bo. Čeprav si je slovenski predsednik Putinov obisk zamislil zgolj kot pietetno udeležbo na vršiški komemoraciji – omejeno na kranjskogorsko lokacijo, brez obiska Ljubljane ter brez dvostranskih srečanj in uradnih sestankov – bi bil zaradi omenjene ruske evropske izolacije tudi takšen obisk zelo občutljiv politični precedens, še posebej zaradi zahodnih (evro-ameriških) pritiskov na Slovenijo, naj do Putinovega obiska ne pride. Zato je bila Pahorjeva odločitev, da Putina povabi, sicer hrabro politično dejanje, ki pa samo po sebi še nič ne pomeni; kot rečeno, Pahor vabila, ki ga je spisal in podpisal, v Moskvo sploh še ni poslal in ga na prošnjo ruskih »diplomatskih kanalov« zaradi občutljivosti tematike tudi še nekaj časa ne bo. Kdaj – in ali sploh – bo Putin vabilo prejel in (zlasti) sprejel, je še veliko vprašanje, če ga seveda glede na vse okoliščine sploh bo.
Verjetnost, da Putin vabilo sprejme in obisk potrdi, je sicer po navedbah virov iz pogajalskih vrst precejšnja, ker Rusom takšne pietetne obletnice veliko pomenijo (navsezadnje je dokaz za to lanskoletni obisk ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva na Vršiču). Vseeno pa bomo na potrditev Putinove odločitve o obisku Slovenije zaradi različnih, tudi geopolitičnih razlogov, morali počakati še precej časa, verjetno kar nekaj mesecev.
Blagovna menjava pada
Če bo Putin dejansko prišel v Slovenijo, to ne bo njegov tukajšnji prvi obisk. Brdo pri Kranju je Putin spoznal že leta 2001, ko se je tam srečal z ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem, saj je Slovenija obveljala kot sprejemljiva lokacija za rusko-ameriški vrh. Deset let pozneje se je vnovič mudil v Sloveniji. Leta 2011 ga je sprejel Pahor, takrat še v vlogi predsednika vlade, s predsednikom vlade Putinom poglabljal meddržavne odnose, ki sta jih sogovornika ocenila za tradicionalno dobre. Cilj vsakokratnih srečanj na visoki ravni je bil povečati blagovno menjavo, ki je sicer do leta 2013 vseskozi naraščala, vedno v prid slovenskega izvoza. Po uvedbi sankcij zoper Rusko federacijo – bile so predvsem posledica, da se je odgovornost za strmoglavljenje malezijskega potniškega letala na vzhodu Ukrajine pripisala tamkajšnjim proruskim upornikom – je blagovna menjava začela upadati. Slovenski izvoz v Rusijo se je denimo lani v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za več kot 200 milijonov evrov.
Podobne negativne trende so v minulih dveh letih beležile tudi številne evropske države. Sankcije zoper Rusijo so Moskvo močno prizadele tudi zaradi naglo padajočega tečaja rublja in zmanjšanih prihodkov ruskih energetskih podjetij, ki so posledica strmoglavljenja cen nafte in tudi vse večje ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina. Energetika je tako vedno ena izmed osrednjih tem ruskih politikov na obiskih v tujini. Toda odkar je Rusija ustavila projekt plinovoda Južni tok, ki naj bi tekel čez Slovenijo in so ga načeloma podpirale vse vlade, naša država za Rusijo ni več tako geostrateško pomemben sogovornik.
Si bo EU premislila o sankcijah?
Ne glede na manjšo energetsko vlogo Slovenije v širših ruskih energetskih poslih pa država ostaja pomembna sogovornica Moskve, saj v njenih očeh predstavlja vez med slovanskim in zahodnoevropskim prostorom. Posebej v luči trajajočih sankcij proti Moskvi to ni nezanemarljivo. Ker je slovenska politika v minulih letih kljub uvedbi sankcij zoper Rusijo vedno znova poudarjala, da je potrebno z Moskvo še naprej voditi dialog, ker predstavlja enega najpomembnejših mednarodnih akterjev, brez katerega si ni predstavljati trajnih rešitev tako v ukrajinskem konfliktu kot pri sirski državljanski vojni, Moskva v Ljubljani vidi relativno naklonjeno državo.
Čeprav je Evropska unija konec decembra proti Rusiji sankcije podaljšala še za pol leta, se v številnih državah članicah, tudi Nemčiji krepijo glasovi za njihovo ukinitev. Gospodarstvi osemindvajseterice in Rusije sta namreč močno prepleteni. Rusija je denimo tretji največji gospodarski partner Evropske unije, Evropska unija pa se uvršča v sam vrh gospodarskih partnerjev Kremlja. Normalizacija gospodarskih odnosov je tako v interesu tako Bruslja kot Kremlja, a vmes stoji še ovira ruskega neizvajanja mirovnega dogovora za Ukrajino iz Minska. Vladimir Putin bo, če bo Kremelj sprejel povabilo predsednika Pahorja, Slovenijo obiskal prav na dan, ko se iztečejo evropske sankcije proti Rusiji.
