Zasebniki, samostojni podjetniki in manjša zagonska podjetja lahko že nekaj let zbirajo sredstva na platformah za množično financiranje, kot je denimo kickstarter. Največja tovrstna platforma na svetu združuje podjetnike in vlagatelje oziroma donatorje že od leta 2009. Doslej je bilo prek nje podprtih več kot 100.000 projektov, vrednih 1,94 milijarde dolarjev. Dobrih šest let pozneje smo tudi Slovenci dobili svojo platformo za množično financiranje oziroma kar dve – adrifund in condo.
Mikroposlovni angeli
V nasprotju z adrifundom, ki naj bi začel delovati konec meseca in posnema kickstarter, je prek conde mogoče že danes podpreti dva projekta – Borzo terjatev ter proizvajalca inovativne čokolade Sweet Speed, in to na precej drugačen način. Če gre pri kickstarterju za množično financiranje, gre pri condi za množično investiranje. Kljub temu da se izraza v javnosti pogosto mešata, pomenita v praksi precej različna načina podpore projektov. Če uporabniki kickstarterja donirajo denar za zanimive projekte in v zahvalo prejmejo vnaprej dogovorjeno darilo, akcijsko ceno določenega izdelka ali nekaj promocijskega materiala, gre pri condi pravzaprav za investicijo.
To nakazuje že povprečna višina prispevka vlagateljev. Če se podporniki projekta na kickstarterju največkrat odločijo za donacije od 1 do 25 dolarjev, znaša povprečna investicija na condi, kjer se vložki gibljejo od 100 do 5000 evrov, 1086 evrov. Vlagatelji – ali mikroposlovni angeli – so še vedno posamezniki, toda njihov vložek prek platforme conda je posojilo in ne donacija. Od svojega vložka, katerega ročnost je predmet dogovora in se običajno giblje med petimi in devetimi leti, lahko namreč pričakujejo določen donos.
Doslej je bila platforma na voljo podjetjem in vlagateljem iz Nemčije, Avstrije, Liechtensteina in Švice, kjer je več kot 5200 vlagateljev s slabih 8,6 milijona evrov podprlo 44 projektov. V marcu je conda prišla v Slovenijo, kmalu se bo razširila še na Slovaško, do poletja pa tudi na Poljsko.
Zakaj conda in ne bančno posojilo?
Financiranje prek platforme conda je za podjetja dražje kot najetje posojila na banki, toda ima svoje prednosti. Prvič, v trenutnih razmerah na trgu imajo mnogi dobri projekti še vedno precej težav pri zbiranju sredstev in jim vrata bank niso vselej odprta. Drugič, pri množičnem investiranju ne smemo zanemariti pomembnosti marketinškega in tržnega elementa. »Vsak projekt mora doseči določeno kritično maso, da je njegovo financiranje prek platforme conda uspešno. Takšen način zbiranja sredstev je torej odličen mehanizem sondiranja trga in daje dober signal, ali je podjetje sposobno preživetja,« je povedal Rok Starič iz Conde Slovenija.
Conda nedvomno ima potencial. Po raziskavah Svetovne banke je Slovenija na visokem 16. mestu po številu novoustanovljenih podjetij, medtem ko je po dostopu do financiranja kar 112 mest niže. Vrzel lahko vsaj delno pomagajo zapolniti platforme za množično financiranje in investiranje. Kakšna so tveganja in prednosti za vlagatelje? Starič opozarja, da gre še vedno za tvegani kapital, toda določene varovalke obstajajo. Ekipa Conde v sodelovanju z avstrijskimi strokovnjaki naredi skrbni pregled vsakega projekta, za čvrste pravne temelje poskrbijo pravni strokovnjaki. Vlagatelji lahko tako ob prevzetju zmernega tveganja pričakujejo 4,5-odstotni letni donos, po koncu pogodbenega razmerja vračilo celotne investicije in bonus od uspešne rasti podjetja.
