Slovenske šole so se z otroki priseljenci srečevale že pred begunsko krizo: prvič takoj po osamosvojitvi, ko se je tukaj znašlo veliko otrok iz nekdanjih jugoslovanskih republik, drugič bolj množično ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. »Med temi otroki, ki zdaj prihajajo iz Afganistana in Sirije, in tistimi, ki so pred leti prišli iz Kosova in Ukrajine, ni nobenih razlik: enako tudi oni ne poznajo jezika in okolja, v katerega prihajajo,« poudarja ravnatelj Osnovne šole Koper Anton Baloh.
V tej šoli so začeli že pred (vsaj) osmimi leti intenzivno razvijati učinkovite pristope za vključitev otrok priseljencev v šolski sistem, saj so jim tako narekovale potrebe. Slovenska Istra je namreč prostor, kjer se mešajo trije jeziki, spomni Baloh. Čez nekaj časa jim je podporo v okviru sofinanciranih projektov ponudilo še resorno ministrstvo in razvil se je dvostopenjski model uvajanja otrok priseljencev v šolski sistem, ki so ga začele posvajati tudi druge šole.
To pomeni, da se otrok najprej vključi v tako imenovano uvajalnico, potem pa se začne vključevati v redno delo pri pouku. »V prvem tednu ali dveh, kolikor traja uvajalnica, otroke spoznamo z okoljem, kamor prihajajo, dodelimo jim tutorja, torej osebo, ki jih v tem času spremlja, spoznamo jih s šolskimi prostori, učitelji, predmetnikom. V tem času se trudimo sodelovati tudi s starši,« pojasnjuje Baloh. Po vključitvi v redni pouk se ti otroci po potrebi še vedno učijo slovenski jezik.
»Gre za zelo enostaven, a pomemben model,« poudarja ravnatelj, ki ima na tem področju vrsto izkušenj. V tem šolskem letu se je na njihovo šolo vpisalo 19 otrok: iz Rusije, Ukrajine, Kosova, Makedonije, Bosne, Afganistana in Irana, v lanskem letu je bilo takšnih vpisov 25. Klima na šoli je po ravnateljevih besedah »zelo pozitivna«.
Dodatne ure slovenščine
Na Osnovni šoli Livada, kjer je več kot 90 odstotkov otrok priseljencev 28 narodnosti, a kljub temu nimajo prilagojenega kurikuluma, so uvedli še dodatno stopnjo – pripravljalnico. »To pomeni, da smo dobili sistemizirane dodatne ure za učenje slovenščine, tako da vsak dan začnemo z učenjem jezika,« pravi ravnatelj Goran Popović. Otroci se lahko dodatno učijo slovenščino eno ali dve leti, odvisno od presoje učiteljskega zbora.
Strokovnjaki namreč poudarjajo, da se da veščin vsakdanje komunikacije naučiti razmeroma hitro, a osvajanje učnega jezika traja več let. Mojca Jelen Madruša z OŠ Koper je že pred časom pojasnila, da za učenca, ki mu je slovenščina tuja, pripravijo individualni učni program, in če se prvo leto izkaže, da zaradi jezikovnih težav ne more izkazati znanja, lahko v naslednji razred napreduje neocenjen.
Učiteljem bodo odslej v pomoč tudi novi priročniki za učenje slovenščine kot drugega jezika, pa tudi novo gradivo s področja vnosa medkulturnega dialoga v šolski prostor, ki so jih pripravili na ministrstvu.
Učitelji potrebujejo dodatne veščine
Ministrica Maja Makovec Brenčič je ob tem napovedala tudi nov projekt razvoja kompetenc učiteljev na področju razvijanja medkulturnega dialoga in vključevanja. Raziskovalka s Pedagoškega inštituta dr. Alenka Gril se strinja, da je za to skrajni čas, saj prihodnji učitelji dobijo zelo malo tovrstnih vsebin v okviru svoje univerzitetne izobrazbe. »Učitelji zelo potrebujejo tako znanja o samih socialnih in medkulturnih razlikah, kot tudi veščine, kako usmerjati učni proces v skupini in biti hkrati senzibilen za razlike ter pomagati vsakemu učencu posebej.«
Vloga učitelja je ključnega pomena tudi pri vzgajanju strpnosti in drugih temeljnih vrednot, poudarja sogovornica. »Najslabše bi se bilo pretvarjati, da razlik med ljudmi ni. Zato je pomembno, da učitelj v razredu podaja informacije o drugih narodih in kulturah, spodbuja pogovor o tem in jasno promovira sobivanje in enakopravnost vseh.« Strah pred neznanim lahko preženemo le z znanjem, dodaja dr. Gril. Pri tem je pomembna tudi učiteljeva vloga pri reševanju konfliktov med učenci, saj slednji na ta način razvijajo lastne strategije.
Prav zato se raziskovalki zdi protest kranjskih učiteljev, ki so nasprotovali nastanitvi šestih begunskih otrok v tamkajšnji dijaški dom, zelo problematičen. »Če učitelj deklarativno ali s svojim vedenjem izraža nestrpnost, mu bodo prej ali slej začeli slediti tudi nekateri učenci. Učitelj usmerja socializacijo, zato mora biti vzor na vseh področjih. Strah ni opravičilo za moralno sporna dejanja.«
