Banke so nad kreditiranjem podjetij še vedno vse prej kot navdušene, zato se še naprej usmerjajo h gospodinjstvom. Da bi ta še dodatno spodbudile k zadolževanju, sproščajo kreditne standarde in ponujajo ugodnejše posojilne pogoje. Po pretresu zaradi valutnih gibanj, ki ga je sprožila rast švicarskega franka, je ob rekordno nizkih obrestnih merah pri najemanju posojil zdaj pozornost usmerjena k obrestnim tveganjem. Izjemno rast tako beležijo stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero, ki dosegajo že skoraj tretjino novoodobrenih stanovanjskih posojil. Kreditiranje nakupov stanovanj se medtem povečuje, čemur pa ne sledi rast kreditiranja njihove gradnje, kar že vzbuja nove pomisleke o dolgoročni vzdržnosti modela.
Že skoraj tretjina stanovanjskih posojil ima fiksno obrestno mero
Delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero (mesečna obveznost ostaja vseskozi enaka in ni odvisna od gibanja obrestne mere euribor) se je od leta 2014, ko so ta dosegala vsega dva odstotka stanovanjskih posojil, do septembra lani povečal na 28 odstotkov vseh stanovanjskih posojil. Po podatkih Banke Slovenije bodo kreditojemalci v povprečju ta posojila odplačevali 16,7 leta in glede na to, da bo v tem obdobju euribor z veliko verjetnostjo porasel, so s fiksno obrestno mero tako znatno znižali svoje tveganje ter si olajšali servisiranje dolga.
V centralni banki pripisujejo rast posojil s fiksno obrestno mero večji previdnosti gospodinjstev in njihovemu racionalnemu vedenju, a dejstvo je, da so bila tovrstna posojila pri številnih bankah vseskozi na razpolago, vendar se je zaradi znatno višjih obresti zanje odločila le peščica.
Obrestne mere padejo že dlje časa, zdaj pa se je po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) znižala tudi povprečna obrestna mera za posojila s fiksno obrestno mero, in sicer v primerjavi s ponudbo pred letom dni kar za 1,6 odstotne točke. To pomeni, da so banke tiste, ki so potrošnikom končno prišle naproti. »Odločilno vlogo pri povečanju deleža stanovanjskih kreditov s fiksno obrestno mero je odigrala veliko ugodnejša ponudba nekaterih bank, saj so bili pogoji za takšne kredite še pred nekaj leti prohibitivni,« je pojasnil Boštjan Krisper iz ZPS in dodal, da pa spodbuja boljša informiranost potrošnikov o tveganjih obrestne mere kreditov še dodatno konkurenco med bankami. Povprečne obrestne mere za stanovanjska posojila pri slovenskih bankah so lani decembra sicer znašale 2,2 odstotka, hkrati pa se po ocenah Banke Slovenije znižujejo in približujejo povprečju evroobmočja, kjer so še za 0,2 odstotne točke nižje.
Ob padanju obrestnih mer in sprejemljivejši ponudbi kreditov s fiksnimi obrestnimi merami pomisli marsikdo tudi na reprogram posojila iz takšnega z variabilnimi v posojila s fiksnimi obrestnimi merami. A tovrstni reprogram je po dostopnih podatkih večinoma mogoč le z najemom novega posojila, ki pa prinese s seboj tudi nove stroške (banke, odvetnikov, notarjev), zato je odločitev odvisna predvsem od preostanka obdobja odplačevanja. Daljše ko je to obdobje, večja je verjetnost porasta euriborja in smiselneje je razmišljati o morebitnih spremembah.
Nepregledne bančne prakse ostajajo
Rast stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero so nam potrdili v vseh vprašanih bankah. Po pojasnilih Boštjana Krisperja iz ZPS ponuja posojila s fiksno obrestno mero trenutno le približno polovica bank pri nas, pri čemer se banke med seboj po ugodnosti ponudbe močno razlikujejo. Pri tem je posebej izpostavil še problem »nepreglednih bančnih praks, s katerimi se potrošnikom vsiljujejo dodatne storitve, ki jih pogosto ne potrebujejo ali pa zanje niso primerne«.
Kupci so, novih gradenj ni
Čeprav se kreditni standardi rahljajo, pa ostajajo ti po podatkih Banke Slovenije še vedno višji kot pred krizo. Dostop do posojil otežujejo še negotove oblike zaposlovanja, ki se povečujejo, a na drugi strani se kupna moč slovenskih gospodinjstev izboljšuje. Banke, natančneje v Unicredit banki, tako že opažajo oživljanje stanovanjskega kreditiranja in trend večjega povpraševanja se pri njih nadaljuje tudi letos.
Po podatkih Banke Slovenije so banke v prvih treh četrtletjih lani na novo odobrile za 43 odstotkov več stanovanjskih posojil, kar predstavlja 192 milijonov evrov, medtem ko so bile bruto investicije v stanovanjske objekte v tretjem četrtletju za 5,1 odstotka nižje kot v enakem obdobju leto prej. Rasti kreditiranja nakupa stanovanj torej ne spremlja hkrati tudi kreditiranje njihove gradnje. Ponudba stanovanj tako ostaja omejena, kar bi ob nadaljnjem okrevanju povpraševanja lahko vplivalo na rast cen nepremičnin. Rast povpraševanja po stanovanjih in njihovih cen opaža tudi direktorica ljubljanske nepremičninske družbe Nepremičnine Plus in podpredsednica Združenja družb za nepremičninsko poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Vesna Levstek. »Dogaja se celo, da se za stanovanja, ki pridejo na trg po normalnih cenah, pojavi več kupcev, ki dražijo cene, kar se ni dogajalo že več let,« je dejala Levstkova, ki upa, da bo tokrat obveljala pazljivost. Novih stanovanj primanjkuje že zdaj, ugotavlja Levstkova, ki pojasnjuje, da so novejša naselja po razumnih cenah zelo iskana.
